Igor Mekina

 |  Svet

Nikolić zmagal, Tadić sestavlja vlado

Srbija se pripravlja na »slovenski« scenarij, po katerem bi novo vlado kljub zmagi SNS-a sestavljala Demokratska stranka. Pod pogojem, da Tadić 20. maja postane predsednik Srbije.

Nikolić ali Tadić?

Nikolić ali Tadić?
© Arhov Mladine

Na parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitvah v Srbiji je po pričakovanju zmagala napredna stranka Srbije (SNS) Tomislava Nikolića, z majhno prednostjo pred Demokratsko stranko (DS) in listo »Izbira za boljše življenje« Borisa Tadića. Po drugi strani je na predsedniških volitvah med dvanajstimi kandidati največ glasov dobil Boris Tadić (26,7 odstotka), znova z minimalno prednostjo pred kandidatom SNS in listo »Poženimo Srbijo« Tomislavom Nikolićem (25,5 odstotka glasov). O usodi srbske vlade bo zato v veliki meri odločal drugi krog volitev, pa tudi ocene in odločitve strank o tem, katerega od obeh kandidatov bodo podprle na drugem krogu predsedniških volitev, ki bodo 20. maja.

SPS - zmagovalka volitev

Na parlamentarnih volitvah v nedeljo se je na prvo mesto glede na podatke Centra za svobodne volitve (CeSID) uvrstila koalicija Poženimo Srbijo pod vodstvom Nikolićeve Srbske napredne stranke (SNS) s 24 odstotki glasov oz. 73 mandati v 250-članski skupščini. Druga je koalicija okoli Tadićeve Demokratske stranke (DS) Izbira za boljše življenje, ki je po ocenah CeSID pobrala 22,3 odstotka glasov oz. 68 poslanskih sedežev. Tretja je Dačićeva Socialistična stranka Srbije (SPS) s 15,3 odstotka glasov oz. 45 sedeži, izhaja iz podatkov CeSID. To je skoraj dvakrat več, ko je imela SPS doslej. Demokratska stranki Srbije (DSS), ki se je ob zahtevah, da naj Srbija prizna Kosovo opredelila zoper članstvo Srbije v EU ter za nevtralnost v mednarodnih odnosih je pobrala 6,8 odstotka glasov oz. 21 sedežev, Liberalnodemokratska stranka Srbije (LDP), ki se zavzema za hitrejši vstop v EU ter za opustitev zavzemanja za ozemeljsko integriteto Srbije, pa je dobila 6,7 odstotka glasov oziroma 20 sedežev. Združenim regijam Srbije (URS) ki jih vodi Mlađan Dinkić je pripadlo (URS) s 5,4 odstotka glasov oziroma 16 sedežev. En glas naj bi po nekoliko nenavadnem postopku dobila tudi stranka »Nobeden od ponujenih odgovorov« (NOPO), ki naj bi sicer zbirala »bele lističe« in katere uvrstitev na volitve je ustavno sodišče Srbije sicer prepovedalo, vendar je nato Republiška volilna komisija tej stranki dovolila, da sodeluje na volitvah. En mandat je pripadel tudi bošnjaški Stranki SDA Sulejmana Ugljanina.

Volitve na Kosovu so minile brez večjih incidentov, vendar so oblasti od Srbije odstopile od izvedbe lokalnih volitev, glasove predsedniških in parlamentarnih pa so šteli v Raški, kakor da bi bilo Kosovo »diaspora«, kar nekateri analitiki vidijo kot še en korak k »de facto priznanju« Kosova kot države. Končni izidi bodo sicer znani v četrtek, nova skupščina mora biti konstituirana do 10. junija.

Vsekakor pa ni dvoma, da je največji zmagovalec volitev že danes Ivica Dačić, predsednik Socialistične stranke Srbije (SPS) in notranji minister, ki je podvojil število glasov svoje stranke in z 16,6 glasov za SPS (v parlamentarnih volitvah) in 15,3 odstotki glasov v tekmi za predsednika države obdržal udobno tretje mesto. Glede na to, da je vladajoča DS od zadnjih volitev (leta 2008) pa do danes izgubila okoli tretjino glasov in glede na dejstvo, da bo SNS kot nova stranka v parlamentu in kot največji rival DS-u težko oblikovala »veliko koalicijo« z DS, je položaj SPS-a takšen, da skoraj ni dvoma, da bo ta stranka zagotovo sedela v vsaki prihodnji srbski vladi. Na to je precej odločno tudi že med kampanjo opozarjal Ivica Dačić, ko je v zadnjih minutah pred volilnim molkom dejal, da »v ponedeljek (dan po volitvah op.avt.) s strankami ne posluje«, ker bo moral dobro premisliti, kaj naj stori, ter da bodo morale biti ponudbe za sodelovanje vladi precej visoke. Takoj po objavi rezultatov pa je dejal, da se »danes v Srbiji ne ve, kdo bo predsednik države, ve pa se, kdo bo premier«, s čemer je zase precej glasno zahteval celo mesto novega predsednika vlade. To mesto bi mu sicer raje prepustili v SNS-ju, kot pa v DS-u, toda po drugi strani predvsem iz držav članic EU in Bruslja znova prihajajo jasni signali, ki zahtevajo oblikovanje »proevropske« vlade. V tem primeru, ki se trenutno zdi najbolj verjeten, pa Srbijo čaka »slovenski« scenarij, saj stranka SNS, ki je dobila pet poslanskih mest več kot Demokratska stranka (DS), ne bo mogla sestaviti naslednje vlade, pač pa bo vlado sestavila koalicija DS-a, Liberalno-demokratske stranke (LDP) in socialistov (SPS) ob podpori poslancev manjšin. Vsekakor pa ni več dvoma o tem, da bo dvanajst let po padcu Miloševića veliko število ministrov v novi srbski vladi znova prišlo iz SPS-a, prav tako pa ni izključeno, da si Ivica Dačić, nekoč tiskovni predstavnik Miloševićevega SPS-a (danes pa »reformirani socialdemokrat«) ne bi zagotovil mesto predsednika vlade.

Med ostalimi strankami ni bilo večjih presenečenj. Razen dveh: desno in na novo usmerjeni stranki Dveri se ni uspelo prebiti v parlament, stranki haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, ki je za predsednico kandidiral lastno soprogo, pa prvič ni uspelo preseči niti petodstotnega volilnega praga, čeprav je ta stranka do razkola z Nikolićem (ki je ustanovil SNS in stranki pobral večino volivcev) imela kar trideset poslancev v srbskem parlamentu.

Za predsedniški položaj se bosta 20. maja zato znova pomerila Tadić in Nikolić. V drugem krogu sta se za položaj predsednika borila že leta 2004 in 2008, obakrat pa je zmagal Tadić, čeprav je bil Nikolić po obeh prvih krogih v prednosti. Tokrat je položaj obraten. Ankete so napovedovale zmago Tadića v drugem krogu in z minimalno prednostjo, vendar je razlika minimalna.

Kampanja je bila sicer deloma dolgočasna, v zadnjem obdobju pa tudi zelo umazana, pri čemer sta žaljive prispevke ena o drugi objavljali predvsem vodilni SNS in »evropska« DS. Pri tej praksi je vztrajala predvsem DS, zaostajali pa niso niti radikalci, ki so s posebnimi letaki napadali SNS, ki ji je podporo v Beogradu dal nekdanji župan New Yorka Rudy Guilliani. Radikalci so ga obtoževali, da se rad oblači v ženske obleke, pri kritikah, češ da je leta 1999 podprl napade zveze NATO na Srbijo, pa se jim je pridružil tudi župan Beograda Dragan Đilas, ki je legendarnemu županu New Yorka brenkajoč na nacionalistične strune celo zaželel »srečno pot iz Beograda«. DS je voditelja SNS obtoževala nenačelnosti zaradi izjav iz časov, ko je bil še namestnik Vojislava Šešlja, v SNS pa so pripravili poseben spot, v katerem so nanizali številne napake vladavine DS-a. V državi je namreč danes nekaj sto tisoč brezposlenih več kot pred štirimi leti, plače v Srbiji so za razliko od držav v regiji padle. Po podatkih IMF-a se v Srbiji letno »legalno« ukrade okoli 650 milijonov evrov skozi različne slabo organizirane javne razpise. Številne afere so bile povezane tudi s funkcionarji vlade, vendar nikoli niso bile raziskane, tudi zato, ker je Srbija v zadnjih letih zdrsnila za skoraj 40 mest na lestvici svobode medijev. Mediji v Srbiji so pod strogim nadzorom, po ocenah predstavnikov obeh novinarskih združenj celo pod hujšim nadzorom, kot v času Miloševića, novinarji, ki ne pišejo v skladu s potrebami vlade, pa lahko hitro izgubijo službe.

Vnaprej "odpisana" koalicija?

Večina medijev v Srbiji zato tudi po volitvah navija za oblikovanje »proevropske vlade« (DS-SPS-LDP-manjšine), ki bi imela 135 sedežev v parlamentu. Seveda pa je enako verjetna – če ne celo bolj, saj je SNS dobila največ mest na volitvah – tudi vlada SNS-SPS-DSS, ki bi lahko računala na 149 sedežev v parlamentu (za navadno večino je dovolj že 126 mandatov) ki pa je že vnaprej »odpisana«, saj nima podpore Bruslja, predvsem zaradi načelnega stališča DSS, ki nasprotuje priznanju odcepitve Kosova. Zato analitiki že dolge mesece trdijo, da takšna SNS nima »koalicijskega potenciala«. Čeprav je v parlamentarnih demokracijah običajno, da bi mandat za sestavo vlade morala dobiti najmočnejša stranka (v tem primeru SNS), bo ne glede na to poskusil Boris Tadić z novo zmago v drugem krogu tehtnico pričakovanj prevesiti na svojo stran in si zagotoviti podporo SPS-a. Vsekakor pa bi bila tudi ta vlada po svoje »zgodovinska« in »spravna«, saj bi v njej sedeli ljudje, ki so se borili proti Miloševiću (člani DS-a), Miloševićevi zvesti kadri (Ivica Dačić) ter tisti, ki so Miloševića spravili za rešetke (Čedomir Jovanović).

Vendar pa tudi tuji mediji opažajo, da bo v Srbiji vsaki naslednji vladi težje voditi politiko v sedanji smeri »In Evropa in Kosovo« ter z argumentom »glasujte za EU« prepričevati volivce. Naslov enega od člankov o Srbiji v nemškem Tageszeitungu je na primer »Spletkarska taktika« s podnaslovom »neverodostojno, razdeljeno, grdo.« Gre za kritiko volilne kampanje v Srbiji, zapisana pa je tudi ocena, da Tadiću grozi poraz v drugem krogu volitev. »Glasujte za varno, evropsko prihodnost, glasujte za nas,« sporoča Boris Tadić med svojo kampanjo po Srbiji. Obljublja več tujih investicij, nova delovna mesta in boljši standard. Toda vprašanje je, ali imajo Tadićeve obljube odmev. Socialna beda pritiska, nezaposlenost je 23-odstotna, srbski dinar dosega rekordno nizke vrednosti. S povprečno plačo 360 evrov večina komaj preživlja, milijon ljudi živi na meji ali pod mejo siromaštva. "Vsi so lopovi," se lahko sliši povsod, kjer govorijo o politiki. DS-a mora biti strah volilne abstinence svojih volivcev,“ piše komentator berlinskega TAZ-a in opozarja, da taktika izbire »za« ali »proti« Evropi, ki jo je Tadić uporabil na prejšnjih volitvah ne deluje več, ker tudi Tomislav Nikolić danes ni več »proti Evropi«, pač pa je preoblikoval svojo stranko.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.