Poboji in medijska svoboda

Ob svetovnem dnevu svobode tiska se je oglasil tudi veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph Mussomeli, ki ves čas poudarja, da so svobodni mediji najpomembnejše jamstvo za svobodno družbo. V komentarju v časniku Večer je kot enega izmed dveh glavnih razlogov za ogroženost svobode tiska pri nas posebej omenil povojne poboje in spravo. Po njegovem medijsko svobodo ovira samocenzura, „tako denimo skorajda ni opaziti napredka na poti k resnični spravi glede druge svetovne vojne, kar je deloma posledica nezadostnega poročanja o povojnih zločinih ...“

Ker je od teh dogodkov preteklo že skoraj sedem desetletij in ker so v letih po osamosvojitvi in pred njo, ko se je medijski prostor odpiral, vsaj nekateri mediji o tem obširno in poglobljeno pisali, je vprašaje, ali je to danes pravi problem, če govorimo o samocenzuri oziroma svobodi medijev. Zaradi pisanja o povojnih pobojih so včasih kakšen medij zaplenili in ustavili tiskanje, kdo se je znašel tudi na sodišču - danes pa se to ne dogaja.

Mussomeli je v komentarju sicer pravilno diagnosticiral številne težave, s katerimi se spoprijemajo slovenski mediji. Recimo pomanjkanje profesionalizma in prakso politikov, da se na zapise v medijih odzivajo s tožbami. A še pomembnejšega problema medijske svobode, „uravnoteževanja“ slovenskih medijev v času prve Janševe vlade, ni niti omenil. Spomin nanje je še vedno svež, še posebej, ker medijski prostor že „uravnotežuje“ druga Janševa vlada.

Poteka že projekt novega televizijskega programa, ki nastaja v sklopu državne skupine Telekom. Po imenih, ki naj bi projekt vodila, je jasno, da bosta nova samo zvok in slika, politično pristransko novinarstvo pa ne.