Železničarji nad železnico

Haouar el Mahjoub iz Maroka najbrž ne bi nikoli stopil na evropsko celino, če ga ne bi bil v začetku sedemdesetih let, ko je bil star malo manj kot 30 let, zmotil letak francoske Nacionalne družbe za železnice. Ta je mladim maroškim moškim obetala dobro plačano in zlasti trajno službo v Franciji. Tako kot dva tisoč drugih se je odzval. Štirideset let kasneje je skupaj s skoraj 80 rojaki stopil pred delovno razsodišče v Parizu. Čeprav so jih francoske železnice takrat zaradi pomanjkanja domače delovne sile krvavo potrebovale, njihovega položaja niso nikoli izenačile s položajem, ki so ga imeli rojeni Francozi na enakem delovnem mestu. Celo v pogodbi o zaposlitvi je tedaj pisalo, da naj bi imel „tuj delavec pravico do enake obravnave kot francoski“, a vendar tega do danes ni nihče upošteval.