Volitve v Egiptu: Egipčani se morajo še naučiti, kako sprejeti rezultat

Egipčani so prvič v svoji zgodovini na svobodnih in demokratičnih volitvah izbirali predsednika države. Med 13 kandidati jih je le pet imelo realne možnosti. Amr Musa, bivši zunanji minister in bivši generalni sekretar Arabske lige, Ahmed Šafik, bivši poveljnik letalskih sil in minister za civilno letalstvo ter zadnji predsednik vlade pod bivšim predsednikom Hosnijem Mubarakom, Abdel Monim Aboul Futuh, zdravnik, zmerni islamist, sicer pa eden izmed nekdanjih vodij Muslimanske bratovščine, Mohamed Mursi, kandidat Muslimanske bratovščine in predsednik njihove Stranke za svobodo in pravičnost ter Hamdin Sabahi, novinar, dolgoletni opozicijski vodja, ustanovitelj stranke Karama in zapriseženi naserist.

Volilna kampanija je Egipt spremenila v deželo posterjev in transparentov, ki so 51 milijonov volilnih upravičencev na zgodovinski dogodek nagovarjali praktično na vsakem koraku. Splošno mnenje, da izbirajo le med slabimi kandidati je pomenilo, da v tej bitki favoritov ni. Vseeno pa je po raziskavah javnega mnenja vodil izkušen diplomat Amr Musa. Volitve so popolnoma polarizirale egipčansko družbo, ostre in vroče debate so preplavile javni prostor. Volilci so bili neodločeni, pravzaprav obupani, saj jim nihče od kandidatov ni popolnoma ustrezal. Mrzlično so iskali tisto malenkost, ki bi prevesila jeziček na tehtnici in jim pomagala pri odločitvi.

Na volilna dneva je Egipt znova presenetil. Pričakovati je bilo, da bodo ljudje preplavili volišča in svetu ponovno pokazali tisto idilčno podobo demokracije, kakršni smo bili priča med parlamentarnimi volitvami. Razen jutranje in večerne »konice« na nekaterih voliščih se je zdelo kot, da se v državi ne dogaja nič posebnega. Če so še pred nekaj meseci volilci v vrstah potrpežljivo stali tudi do sedem ur, so tokrat svojo državljansko obveznost opravili v dobre četrt ure. Mnogi so izbrali šele za zastorjem, z volilnim lističem v roki. Neodločenost in fustracija volilcev tudi po oddanem glasu ni pojenjala, saj so ljudje na ulicah še vedno zavzeto razpravljali kot, da so volitve prihodnji teden. Le-te so minile brez večjih nepravilnosti ali zapletov, volilni molk je bil bolj ali manj spoštovan in pred večino volišč so odstranili vse večje transparente.

Naslednje jutro so prvi neuradni volilni rezultati kot ledeno-hladen tuš presenetili Egipčane. V drugi krog sta se uvrstila Mohamed Mursi in Ahmed Šafik, konzervativni islamist in takoimenovani pripadnik padlega režima. Ljudje so se za dva dni zavili v molk, šokirani so nemo odhajali po svojih opravilih, debate na ulicah so utihnile.

Prva se je oglasila Gama Islamija, bivša teroristična, sicer pa ultra konservativna islamistična organizacija, ki je za uspeh Šafika obtožila Kopte, egipčanske kristjane. Precej neposrečena poteza, saj je v npr. v Minji, »koptskem« mestu zmagal Mursi. Amhed Šafik je napredoval predvsem zaradi svoje izjemno pragmatične kampanije, v kateri je poudarjal ponovno vzpostavitev reda in stabilnosti, najbolj zaželjenih dobrin v ekonomsko močno oslabljeni in brezpravni državi, kjer se je kriminal najmanj podeseteril in so jo pretresli številni krvavi incidenti medverskega nasilja. Aboul Futuha, ki je sicer iz debate v debato izgubljal na popularnosti, je tako kot Amr Muso porazilo dejstvo, da je skušal ugajati vsem. Muslimanski bratje so sicer močno izgubili na popularnosti, bili so poraženi v svojih glavnih gnezdih kot je npr. Aleksandrija, vendar pa uvrstitev Mohameda Mursija v drugi krog ni presenečenje, predvsem zaradi pregovorno izjemne infrastrukture, finančne moči in organiziranosti ter slepe ubogljivosti njihovih pripadnikov. Kljub temu, da se mu je drugi krog izmuznil le za las, je zmagovalec volitev pravzaprav Hamdin Sabahi. Z razmeroma šibko kampanijo je s svojim populizmom zmagal tako v Kairu kot tudi v Aleksandriji, bil je izbira tistih, ki si ne želijo islamistov in ne pripadnikov bivšega režima.

Volitve je zaznamovala relativno »nizka« udeležba, le dobrih 46 odstotkov, kar je mnogo manj od pričakovane vsaj 70 odstotne. Po objavi uradnih rezultatov se je na Tahrirju zbralo dobrih tisoč demonstrantov, ki so vzklikali proti Šafiku in proti Muslimanski bratovščini. Sprejemanje rezultatov je del demokracije, ki se ga morajo Egipčani še naučiti. Predvsem tisti, ki so nekaj ur po razglasitvi uničili in požgali volilni štab Ahmeda Šafika in pa revolucionaristi ter liberalci, ki se pritožujejo, da jim je bila »revolucija« ugrabljena. Dejstvo je, da v dobrem letu dni niso bili sposobni organizirati pomembnejšega političnega gibanja ali stranke, kot tudi ne vodjo, ki bi predstavljal njihove ideje. Večina njih je volitve bojkotirala in zato bi pri iskalnju krivca ali tatu morali najprej in predvsem pokazati nase.

Drugi krog volitev bo 16. in 17. junija. Do takrat pa bo politična temperatura v Egiptu naraščala. Konec tedna naj bi sodišče izreklo sodbo bivšemu predsedniku Mubaraku.