Dosmrtna ječa za strmoglavljenega Mubaraka, Egipt ponovno v znamenju protestov
Nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in notranjega ministra Habiba al Adlija je sodišče v Kairu v soboto zaradi odgovornosti za smrt več kot 800 protirežimskih protestnikov obsodilo na dosmrtno ječo, Mubaraka in njegova dva sinova, Alo in Gamala, pa oprostilo zaradi korupcije. Po razsodbi so državo preplavili protestniki.
Prav tako je sodišče razsodilo, da šest visokih varnostnih uslužbencev ni krivih sodelovanja pri smrti protestnikov.
Mubarak, ki zanika krivdo, je prvi arabski voditelj, ki je bil obsojen v domači državi. Po odstopu februarja lani se je Mubarak zatekel v Šarm el Šejk, oblasti pa so sprožile vrsto preiskav in sodnih postopkov proti njemu in odredile hišni pripor.
Takoj po objavi sobotnih razsodb je v več mestih po Egiptu prišlo do protestov. Večina protestnikov v prestolnici Kairo in drugih večjih mestih, kot sta Aleksandrija in Suez, ni zadovoljna, ker Mubaraku niso izrekli smrtne kazni, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Prav tako se protestniki ne strinjajo z oprostilno sodbo za šesterico nekdanjih pripadnikov egiptovskih varnostnih sil.
Posebej je k množičnim protestom pozvala tudi Muslimanska bratovščina. Visok predstavnik Muslimanske bratovščine Mahmud Gozlan je za francosko tiskovno agencijo AFP na vprašanje, ali bo Muslimanska bratovščina sodelovala v protestih na ulicah egiptovskih mest odgovoril: "Da. Če so policijski načelniki nedolžni, kdo je potem ustrelil protestnike?"
Tako Mubarak kot al Adli imata pravico do pritožbe na razsodbo. Mubarakov odvetnik Jaser Bar je že napovedal pritožbo. Podobno namerava po navedbah dpa storiti tudi tožilstvo, ki je za Mubaraka zahtevalo smrtno kazen.
Ob tem je neimenovan vir za ameriško tiskovno agencijo AP povedal, da so po razglasitvi obsodbe Mubaraka s helikopterjem odpeljali v zaporniško bolnišnico, nekdanji egiptovski predsednik pa je v joku zavračal, da bi zapustil helikopter. Spremstvo je potrebovalo 30 minut, da so ga prepričali, da je vstopil v bolnišnico v zaporu Tora v bližini Kaira. Egiptovska državna televizijska novičarska postaja Nile News je ob tem poročala, da naj bi Mubarak na helikopterju med prevozom do zapora doživel srčno kap, vendar novice še nihče uradno ni potrdil.
Predsedujoči sodnik Ahmed Rifat je pred razsodbo Mubarakovo vladavino opisal kot "30-letno obdobje teme" in "temačno moro", ki so jo z vstajo končali šele Egipčani sami. "Egipčani so od vladarjev mirno zahtevali demokracijo," je poudaril.
Kot je spomnil, Mubarak in al Adli v 18 dneh množičnih protestov nista ustavila pobijanja neoboroženih Egipčanov s strani varnostnih sil.
84-letnega Mubaraka so v soboto v sodno dvorano pripeljali s helikopterjem, nato pa z rešilnim vozilom. Mubarak je cel čas sojenje spremljal s prenosne bolniške postelje, nameščene v jekleni kletki, ob izreku kazni pa ni kazal nobenih čustev.
Številni analitiki so v preteklosti izrazili kritike na račun sodnega procesa kot politične predstave. Opozorili so, da je proces, ki se je začel avgusta lani, potekal prehitro. Preiskovalci so delovali površno, tožilstvo pa je operiralo s šibkimi argumenti, ki niso bili podprti z oprijemljivimi dokazi, menijo kritiki.
Mubarak, ki se je 4. maja 1928 rodil kot sin uradnika, je prek vojaške akademije pristal v politiki. Tako kot vsi egiptovski predsedniki pred njim je izšel iz vojaških vrst, svojo oblast pa je večkrat potrdil na referendumu. Šele po svojem četrtem mandatu je leta 2005 prvič dovolil izvedbo volitev. V njegovem obdobju je prišlo do ponovnega zbližanja z arabskimi državami in tesnih stikov z ZDA.
Doma je Mubarak vodil boj proti islamistom in opozicijski Muslimanski bratovščini. Od 90. let minulega stoletja se je moral spopadati tudi z napadi skrajnežev na turiste. Mubarakov režim je bil vedno tarča kritik zaradi korupcije in gospodarskega zatona Egipta.
Med voditelji arabskega sveta je imel Mubarak posebno mesto. Bil je na čelu po številu prebivalcev največje arabske države in je gojil dobre odnose z ZDA in z Izraelom.
Kot podpredsednik je leta 1981, ko so zaradi mirovnega sporazuma z Izraelom radikalni muslimani umorili takratnega predsednika Anvarja al Sadata, avtomatično prevzel predsedniško mesto. Mubaraku je v preteklosti uspelo, da je hkrati spoštoval v arabskem svetu sporen mirovni sporazum z Izraelom, hkrati pa obdržal vodilno vlogo v regiji.
Z uravnoteženo zunanjo politiko in ostrim nastopom proti radikalnim muslimanskim skupinam v državi si je Mubarak zagotovil podporo Zahoda. Leta 1991 je bil zagovornik zalivske vojne, leta 2003 pa je poskušal ZDA prepričati proti novi iraški vojni. Zahod je v Mubaraku videl zanesljivega partnerja in odločilnega podpornika stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Prav zaradi tega je bila država deležna gospodarske in finančne podpore Zahoda. Pred kršitvami človekovih pravic pa si je Zahod zatiskal oči ali molčal.
Kritiki so Mubaraku tudi očitali, da želi zgraditi dinastijo in za svojega naslednika imenovati sina Gamala. Zavračal je reforme in napetosti v egiptovski družbi so se kopičile več let, socialni konflikti pa so zaradi višjih cen nafte in življenjskih potrebščin v minulih letih postajali vse večji. (STA, mh)