Drago varčevanje

Vlada je v prvih stotih dneh vladanja veliko menjala, razrešila je 69 vodilnih delavcev v svojih službah in na ministrstvih. Zaradi tega je morala izplačati tudi nekaj odpravnin. Seveda je to, kot pravijo vladni predstavniki, predvsem posledica reorganizacije, ki so se je lotili zaradi varčevanja.

Nekdanji vodja vladnega urada za komuniciranje Darijan Košir, ki je bil zamenjan na ustanovni seji vlade, je ob razrešitvi dobil 36.954,12 evra odpravnine. Na isti seji je bil s položaja direktorja urada za verske skupnosti razrešen tudi Aleš Gulič. Njegova odpravnina je znašala 23.178,75 evra. Takrat je vlada odstavitev utemeljila s skorajšnjim zaprtjem urada, a se to potem ni zgodilo. Urad za verske skupnosti je edini od tistih, ki so jih odpravljali, obdržal status urada, le da ne deluje več kot vladni urad, pač pa zdaj sodi pod megaministrstvo Žige Turka.

Vlada je odtlej zamenjala 69 različnih najvišjih vodilnih delavcev v državni upravi, torej generalnih sekretarjev, direktorjev direktoratov na ministrstvih, direktorjev organov v sestavi ministrstev, direktorjev vladnih služb in glavnih inšpektorjev v inšpektoratih. Odpravnino je dobil vsak sedmi oziroma deset odstavljenih vodilnih delavcev. Največ odpravnin, štiri, so izplačali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Najvišja odpravnina, 43.952,35 evra, je bila izplačana na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Skupaj je vlada zaradi menjav na vodilnih položajih v državni upravi doslej izplačala 282.544,85 evra odpravnin.

Do odpravnine oziroma odškodnine so po zakonu o javnih uslužbencih upravičeni tisti vodstveni kadri, ki jim je bilo brez krivdnih razlogov odpovedano delovno razmerje pred iztekom mandata in zanje ni prostora med javnimi uslužbenci. Višina odpravnine je določena kot petina plač, ki bi jih sicer uslužbenec prejel do konca mandata.