Film / Glorija kurb

za

Globalizacija seksa.

Michael Glawogger, sloviti avstrijski dokumentarist, ki je v dokumentarcu Smrt delavca prepotoval svet (Ukrajina, Indonezija, Nigerija, Pakistan, Kitajska), da bi pokazal, da kapitalizem le peščici ljudi omogoča, da živijo v 21. stoletju, medtem ko druge sili, da živijo v 19. stoletju (in da tudi delajo tako, kot se je delalo v 19. stoletju – stahanovsko, nečloveško, umazano), zdaj v dokumentarcu Glorija kurb, sklepnem delu njegove »globalizacijske trilogije«, prepotuje svet (Tajska, Mehika, Bangladeš), da bi pokazal, kako dobro je sodobni kapitalizem integriral prostitucijo, popolno metaforo izkoriščanja in zlorabljanja.

Glawogger ne pušča nobenega dvoma, da je prostitucija temelj kapitalizma in obenem apologija prostega trga – hej, tudi sami klienti prostitutk se počutijo kot blago, na prostitutkah so listki s ceno, njihovo »delo« je organizirano, nobena ne dela pro bono, lahko jim plačaš s kreditno kartico, ki jih vključuje v globalno ekonomijo, tako da tudi finančnim trgom, ki hočejo svoj »funt mesa,« pošiljajo »pozitivne« signale. Prostitutke izgledajo kot kitajski jeklarji v Smrti delavca – kot dehumanizirani ostanki industrijske revolucije, kot njena zamrznjena slika, kot preostanki kapitalističnega eksperimenta. Razlika je le v tem, da se prej upokojijo – brez pokojnine. Toda tudi v tem so anticipacija sveta, ki prihaja.

(Kinodvor)