Stranski učinki visoke brezposelnosti mladih v EU

V EU še vedno prevelik osip v šolah in premalo diplomantov

11. 6. 2012

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu.
© AP

Članice EU bodo morale okrepiti prizadevanja, če želijo izpolniti cilje strategije Evropa 2020 na področju izobraževanja - zmanjšati osip pod deset odstotkov in povečati delež mladih diplomantov na vsaj 40 odstotkov, kažejo podatki za leto 2011, ki jih je objavil evropski statistični urad Eurostat.

Države članice so sicer dosegle napredek, vendar so med njimi velike razlike in ni še gotovo, ali bodo cilji Evropske unije za leto 2020 doseženi povsod. Osip je bil leta 2000 17,6-odstoten, leta 2010 14,1-odstoten, zdaj pa znaša 13,5 odstotka. V enajstih državah so osip, torej delež starih od 18 do 24 let, ki imajo največ osnovnošolsko izobrazbo in niso več vključeni v izobraževanje in usposabljanje, uspeli znižati pod referenčno vrednost deset odstotkov. Slovenija ima najmanjši osip, 4,2-odstoten, največji pa je osip na Malti (33,5 odstotka), v Španiji (26,5 odstotka) in na Portugalskem (23,2 odstotka).

V EU je imelo lani diplomo 34,6 odstotka oseb, starih od 30 do 34 let. To je dober odstotek več kot prejšnje leto (33,5 odstotka) in preko deset odstotkov več kot leta 2000 (22,4 odstotka). V 13 državah je bil delež visokošolskih diplomantov višji od cilja 40 odstotkov, pri čemer prednjačijo skandinavske države. Države z nižjim deležem visokošolskih diplomantov so vsako leto dosegle napredek za več kot dve odstotni točki, med njimi je tudi Slovenija s 37,9 odstotka visokošolskih diplomantov. V Bolgariji (27,3 odstotka) in na Malti (21,1 odstotka) pa se je delež visokošolskih diplomantov znižal.

"Omogočanje mladim, da pridobijo prave spretnosti in kvalifikacije, bo Evropi pomagalo v boju proti brezposelnosti mladih, premagovanju krize in izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja na znanju temelječe gospodarstvo. Resno vlaganje v izobraževanje in usposabljanje je pogoj za dolgoročno uspešnost: brez ustreznega financiranja Evropa ne bo mogla zmagati v bitki za rast, delovna mesta in konkurenčnost," je, kot so sporočili v Bruslju, poudarila Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu.

Čeprav najnovejše številke kažejo napredek pri doseganju obeh ciljev, Evropsko komisijo skrbi, da to ni posledica reform z dolgoročnim učinkom, ampak stranski učinek visoke brezposelnosti mladih, zaradi katere mnogi dlje časa ostanejo v sistemu izobraževanja in usposabljanja. Drugi pomislek komisije je, da nacionalni cilji držav članic ne zadostujejo za dosego skupnega cilja EU. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja