Grega Repovž

Grega Repovž

22. 6. 2012  |  Mladina 25  |  Uvodnik

Tisočletne sanje

Kaj je primitivizem?

Primitivizem je, če se delaš norca iz borcev druge svetovne vojne in njihove prapore iz tistega časa označuješ kot zločinske in agresorske. Izživljati se nad temi starčki, ki so nedvomno opravili veliko delo v drugi svetovni vojni, je ravnanje strahopetca. To počnejo šleve. Ti borci niso nobeni komunisti. Janša, naš pohodnik v Jajce in po vseh močnih funkcijah v partijskih organizacijah, je v komunizem verjel, ko je imela velika večina naroda do njega mnogo, mnogo distance. Ta lov na zločinske komuniste je res že patetičen in ubog.

In da – primitivizem je tako poenostavljati zgodovino. To so pač partizani, tisti, ki so skupaj z Američani in drugimi osvobodilnimi gibanji Evropo rešili nacizma in še prej fašizma. Kakšni simboli agresorja? Kakšno nakladanje je to? Zvezda je pač del zgodovine. In da, imeli so jo osvoboditelji na svojih zastavah. Bomo zbrisali ta del zgodovine? Zaradi koga? Zaradi domobrancev? Smo bili na napačni strani? Kaj želi sporočiti ta vlada? Verjetno nič. Ne precenjujmo je. To govorjenje in ravnanje sta le aroganca opitega oblastnika. Aroganca nevednega, zato negotovega, zato še bolj arogantnega.

Sploh če gre za v resnici prijeten družaben dogodek, kot je proslava ob dnevu državnosti. Proslava naj bi bila prav to – proslava. Malo se pač poveselimo, ker je uspeh narediti državo. A najprej je ta vlada arogantno sporočila, da umetnikom ne bo nič plačala za sodelovanje – naj sodelujejo le tisti, ki so pripravljeni delati brezplačno, nato pa se je lotila še izživljanja nad borci. Zakaj? Zato. To je danes glavni argument. Zato, ker lahko. Ker ima moč.

In to je tisto, kar vse bolj stopa na plan. Primitivizem, ki se napaja v občutku moči. Vedeli smo, da se bo po sprejemu varčevalnega paketa to zgodilo. Od tistega trenutka se ta vlada počuti močno, neustavljivo. Od tistega trenutka se dejansko praktično z nikomer več ne usklajuje, ampak vedno znova kaže le moč – pa čeprav je usklajevanje z različnimi družbenimi skupinami evropska norma. To je Evropa.

Seveda je tudi to možen način vladanja. A razumen človek ve, da že na kratki rok ta način ni produktiven niti ne sledi namenu države. Saj državo imamo zaradi zadovoljnih prebivalcev? Mar ni to ključni cilj?

V resnici bi morali v tem tednu tako oblastniki kot prebivalci hoditi s sklonjeno glavo. Spet smo se osramotili. Naša gradbena podjetja in razni posredniki dela »prodajajo« naše gradbene delavce – da, naše, tukaj so gradili, tukaj so delali v nemogočih razmerah in tukaj smo jih pustili na cedilu – v Nemčijo. Janša je pred mesecem dni celo komentiral vrste pred nemškim veleposlaništvom z besedami, da so prav te dokaz, kako nefleksibilen trg dela imamo. A Nemci niso tega mnenja. V nemški vladi in parlamentu, kjer so o tem razpravljali – pri nas pa seveda ne – namreč mislijo, da Slovenija zavestno dopušča zlorabo teh ljudi in da so pogoji zaposlovanja, ki jim jih ponujamo (ker ostanejo zaposleni v Sloveniji), nesprejemljivi. Povedali so tudi, da se slovenska vlada sploh ne odziva na njihova opozorila.

A kako je to mogoče? Mar nimamo mi premalo fleksibilnega trga? Ker smo že ves čas ujeti v laž, da imajo pri nas delavci preveč pravic, trg dela pa je tog. Ni res. Raven pravic delavcev se z Nemčijo sploh ne more primerjati. In tudi pravice brezposelnih ne.

V resnici je vse skupaj perverzno – pa sploh ne gre za edini tak primer. Ta vlada na podoben način govori, kako je treba spodbujati zasebno šolstvo. In kaj je to zasebno šolstvo? Gre za skupine z oblastjo povezanih oseb, ki so prav zato dobile državno koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Nič niso vložile, nobenega kapitala niso prispevale – le državna sredstva dobivajo. In jih porabljajo po svojih pravilih, javne šole pa so zavezane trdim javnofinančnim pravilom. Je to zasebništvo? Zasebna je pri tem samo poraba javnega denarja. Kako izkrivljeno ravnanje.

Praznujmo torej dan državnosti. Veselimo se. Saj smo si to želeli, tako državo, s takšnim odnosom do prebivalcev. Saj so to tiste tisočletne sanje?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.