Evropski poslanci tudi o Acti
Evropski parlament bo ta teden na plenarnem zasedanju glasoval o sporazumu Acta in razpravljal o konec minulega tedna sprejetih sklepih vrha EU. Prav tako se bo posvetil zaključkom danskega predsedovanja in prioritetam ciprskega predsedovanja EU. Na dnevnem redu so tudi enotni evropski patent, enotni evropski železniški prostor in eCall.
Pri sporazumu Acta je pričakovati, da bodo poslanci mednarodni sporazum proti ponarejanju na tokratnem zasedanju dokončno zavrnili. Evropski poslanci bodo o Acti glasovali v sredo, dan po razpravi o tem vprašanju. Matični odbor za mednarodno trgovino je evropskim poslancem že predlagal zavrnitev Acte. Tudi štirje drugi odbori Evropskega parlamenta (za državljanske svoboščine, industrijo, pravne zadeve ter za razvoj) sporazum zavračajo. Priporočila odborov sicer niso zavezujoča za evropske poslance. Če EP sporazum zavrne, ta v EU ne bo veljal. Namen sporazuma je sicer okrepitev zaščite pravic intelektualne lastnine, boj proti spletnemu piratstvu in preprečevanje uvoza ponarejenega blaga.
Kot je na petkovi novinarski konferenci v Ljubljani dejal evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS), bo Acta po tokratnem glasovanju v Evropskem parlamentu "ad acta". Acta ne zagotavlja primernega ravnovesja med zaščito intelektualne lastnine na eni strani in temeljnimi pravicami in svoboščinami na drugi strani, je menil. "Acto bomo pokopali, za zaščito intelektualne lastnine pa je potrebno sprožit nov proces," je dodal poslanec. Ob tem je spomnil, da se je postopek glede Acte začel v času slovenskega predsedovanja EU, po njegovem mnenju pa vsak, ki je v tem postopku sodeloval, nosi svoj del odgovornosti.
Evropska poslanka Romana Jordan (ELS/SDS) je dejala, da se v njeni politični skupini dokončno še niso dogovorili, kako bodo glasovali glede Acte. Njeno osebno stališče je, da je potrebno sporazum prebrati in upoštevati njegove dobre in slabe stvari ter upoštevati skrbi državljanov.
Jordanova meni, da bi morali počakati na odločitev nesporne avtoritete, evropskega sodišča. Ob tem je izrazila obžalovanje, da bodo evropski poslanci odločali o Acti, ko ta odločitev še ne bo znana, in da v javnosti ni prišlo do ustrezne razprave, kaj sporazum prinaša, tako dobrega kot slabega.
"Odločitev, če bo sprejeta, bo sprejeta prehitro in ne bo v korist evropskim državljanom in državljankam," je dejala Jordanova. Pojasnila je, da se bo po zavrniti Acte moral postopek začeti od začetka; postopek bo trajal več let, gospodarstvo pa bo medtem izgubljalo.
Drugačnega mnenja je evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), ki je dejala, da bo odločitev Evropskega parlamenta, da zavrne sporazum, v korist evropskim državljanom, saj je potrebno poiskati primernejše in učinkovitejše načine proti ponarejanju in za zaščito intelektualne lastnine. "To, kar imajo sedaj na mizi, ni pravi način," je menila.
Prvi dan zasedanja bodo poslanci med drugim govorili o enotnem železniškem prostoru in e-Callu, novi storitvi za evropske državljane. Gre za obvezno vzpostavitev samodejnega sistema klica v sili v primeru prometne nesreče na telefonsko število 112. O ustrezni resoluciji bodo glasovali v torek.
V resoluciji bo EP pozval Evropsko komisijo, naj pripravi zakonodajo, ki bo do leta 2015 kot obvezno opremo vsakega novega avtomobila predvidela sistem e-Call. Z njim bi bi lahko v EU vsako leto rešili do 2500 življenj, resnost poškodb pa zmanjšali za 10 do 15 odstotkov.
O danskem predsedovanju Evropski uniji v prvi polovici leta in sklepih vrha EU, ki je bil v Bruslju 28. in 29. junija, bodo poslanci razpravljali v torek, o prioritetah ciprskega predsedovanja EU v drugi polovici leta pa naslednji dan, ko je na dnevnem redu tudi razprava o delovnem programu Evropske komisije za prihodnje leto.
V torek dopoldne bodo tako poslanci s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom razpravljali o odločitvah, sprejetih na vrhu, glasovanje o resoluciji o zaključkih pa bo v sredo.
Takrat bodo evropski poslanci tudi sprejeli zakonodajni sveženj o enotnem evropskem patentu, ki predvideva lažje in cenejše postopke na območju EU. Ko bo sistem evropskega patenta v celoti zaživel, naj bi bil bistveno cenejši od ameriškega, kar bo tudi prineslo konkurenčno prednost evropskega gospodarstva.
Če je želel izumitelj doslej zaščititi svoj izum na področju celotne EU, je moral patent prijaviti v vsaki članici posebej prek Evropskega patentnega urada (EPO), ki pa ni organ EU. Zato je evropski patent lahko tudi do desetkrat dražji od ameriškega. Evropski patent naj bi, potem ko bo sistem v celoti zaživel, stal samo 680 evrov. Ameriški patent v povprečju stane 1850 evrov.
V sredo bo Evropski parlament tudi glasoval o ostrejših pravilih za zagotavljanje zdrave konkurence v železniškem prometu. Razprava na to temo bo danes. (STA, mh)