Ustavno sodišče ne bo odločalo o določbah glede v tujini pridobljenih dokazov

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča za oceno ustavnosti zakonskih določb, ki govorijo o dopustnosti uporabe dokazov, pridobljenih v tujini, v postopkih, ki potekajo na slovenskih sodiščih. Ustavno sodišče postopka ne bo začelo, saj pobudnik, kot so zapisali, ne izkazuje pravnega interesa. Črnkovič je namreč na sodišče vložil pobudo za ustavno presojo več členov zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije in enega člena zakona o kazenskem postopku.

Kot je navedel v pobudi, določbe vprašanja dopustnosti dokazov, pridobljenih v tujini, ne urejata ustrezno in na predvidljiv način, in sicer zlasti v primerih, ko ustavni procesni standardi posameznih držav ne dosegajo ravni varstva, ki jo zagotavljata ustava in konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Veljavna ureditev po njegovih navedbah omogoča arbitrarno odločanje o dopustnosti v tujini pridobljenih dokazov.

Sodišče je tako, kot navaja Črnkovič v pobudi, pri odločanju o predlogu za izločitev dokazov razvilo pravno nevzdržno teorijo, da nekatere z ustavo zagotovljene pravice veljajo v kazenskih postopkih, ki tečejo v Sloveniji, zgolj kadar gre za dokaze, pridobljene v Sloveniji.

Ker izpodbijane zakonske določbe ne učinkujejo neposredno na posameznikove pravice in bi moral pobudo za oceno ustavnosti šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, je ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo. Sodnika Mitja Deisinger in Jan Zobec sta sicer k tej odločitvi podala odklonilni ločeni mnenji.

Vprašanje uporabe v tujini pridobljenih dokazov je namreč spet postalo aktualno v primeru Patria, kjer se peterici obtoženih - Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Tonetu Krkoviču, Walterju Wolfu in Ivanu Črnkoviču - očita kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa osemkolesnih oklepnikov.

Peterica je sicer zahtevala, da se iz dokazov izločijo prevodi dokumentov iz finščine in dokazi, pridobljeni v Avstriji, ker naj bi bili ti pridobljeni s kršenjem pravic, ki jih sicer zagotavlja slovenska ustava. Sodišče je njihovo zahtevo zavrnilo.

Podobno vprašanje se je pojavilo tudi na sojenju v zadevi Balkanski bojevnik, ko so zagovorniki 17 obtoženih zahtevali izločitev vseh listin iz spisa razen obtožnice. Obramba zatrjuje, da nedovoljeni dokazi izhajajo iz Srbije, ko se je prisluškovalo domnevnemu sodelavcu slovenske skupine obtoženih.

Prisluškovanje po njihovem mnenju ni potekalo v skladu z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in svoboščinami, saj je prisluškovala srbska varnostna agencija BIA, ki da ni pooblaščena za prisluhe. Po njihovih navedbah iz dokumentov Sveta Evrope izhaja, da varnostno-obveščevalne službe ne smejo imeti nikakršnih pristojnosti pri pregonu kriminalitete, tudi organizirane ne. Sodišče mora o morebitni izločitvi dokazov odločiti do konca kazenskega postopka. (STA, mh)