Protesti ljudi proti megalomanskimi projektom države v Peruju

Načrti za zamenjavo največjega rudnika zlata z novim ter morebitna gradnja avtoceste na območju lokalnih plemen in naravnega parka sta dva velika projekta, ki jima v Peruju prebivalci zelo nasprotujejo. Najnovejši protest proti rudnikom zadeva 4,8 milijard ameriških dolarjev (3,9 milijard evrov) vreden projekt Conga, ki naj bi zamenjal do sedaj največji latinskoameriški rudnik zlata Yanacocho zaradi nižanja produktivnosti slednjega. Ljudje gradnji rudnika nasprotujejo zato, ker naj bi škodovala njihovi oskrbi z vodo. Projekt, v katerem ima največji vložek podjetje Newmont Mining Co. iz ZDA, so zaradi protestov ustavili že konec lanskega leta, a so oblasti proces zopet odobrile prejšnji mesec in s tem sprožile nov val ogorčenja.

V torek popoldne je tako po smrti treh ljudi v nasilnih protestih perujska vlada razglasila izredno stanje v treh provincah. V sredo je po poročanju Guardiana v protestih umrl še četrti civilist, aretirali pa so enega izmed vidnejših aktivistov, ki nasprotuje gradnji rudnika, Marca Arano. Policisti so ga dobesedno odvlekli s kraja, kjer je mirno protestiral, razlog za njegovo aretacijo pa naj bi bila prepoved organizacije shodov med izrednim stanjem. To je že druga takšna razglasitev, saj se je pred tem ravno zaključilo tridesetdnevno obdobje izrednega stanja v provinci Espinar, kjer je protest proti gradnji rudnika bakra zahteval dve smrtni žrtvi.

4Bw8FCelp8w

Na drugem koncu države, v nacionalnem parku Alto Purú, pa se ekološki aktivisti in večina staroselcev zavzema proti gradnji 200-kilometrske avtoceste, ki naj bi ta oddaljen predel povezala s svetom. Po mnenju nasprotnikov, med njimi so mednarodne organizacije WWF in Survival International, bo s tem biološko ter kulturno najbolj pomembno območje v zgornji amazonski regiji odprto sečnji dreves, rudarstvu in transportu drog. Prav tako bi cesta ogrozila obstoj plemen, s katerimi še ni bila vzpostavljena komunikacija, na sploh pa naj bi povzročila nepopravljivo okoljsko škodo. Glavni pobudnik projekta, ki mu ga je v osmih letih truda vendarle uspelo spraviti v presojo kongresa, je italijanski katoliški misijonar Miguel Piovesan. Njegovo mnenje je, da staroselci ne dobijo priložnosti za razvoj in da so izolirani od sveta, njegov trud pa podpira veliko število priseljencev, mesticev. Ti se s Piovesanom strinjajo v prepričanju, da bi cesta regiji prinesla napredek in prebivalcem izboljšala kvaliteto življenja, čeprav mestici predstavljajo le petino tamkajšnjega prebivalstva. Za Guardian je glede projekta kot eden izmed najglasnejših kritikov spregovoril tudi direktor organizacije The Upper Amazon Conservancy, Chris Fagan, ki trdi, da se »staroselci zanašajo na gozd in reke za preživetje. Avtocesto vidijo kot zadnji primer pohlepa mesticev, ki le izkoriščajo« vse naravne vire in kulturo okoli njih.