Gospodar vojne iz Konga obsojen na 14 let

Na mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu so danes Thomasu Lubangi izrekli kazen za novačenje in zlorabo otrok v svoji uporniški vojski pred desetimi leti. Čeprav je tožilec zanj zahteval trideset let zapora, je del štirinajstletne zaporne kazni že presedel v priporu, na prostost ga bodo tako po poročanju BBC spustili čez osem let.

Lubanga je leta 2002 in 2003 v spopade v kongovski vzhodni provinci Ituri pošiljal otroke, da so ubijali in umirali za njegovo Unijo milic kongovskih patriotov. Za ta zločin je bil obsojen marca letos. Enainpetdesetletnik je prvi obsojenec tribunala za vojne zločine, ki deluje že deset let, na obsodbo in kazen se pa lahko še pritoži.

Sodnik Adrian Fulford je po navedbah nizozemske dopisnice BBC nekdanjega vojskovodjo pohvalil za njegovo sodelovanje na sojenju, izrazil pa je ostro kritiko nekdanjega tožilca Luisa Morena Ocampa. Po Fulfordovem mnenju tožilec namreč ni predložil dovolj dokazov, ki bi podprle njegove trditve, delal je napake in dovolil je svojemu osebju, da so medijem dajali zavajajoče izjave. Prav tako je bil kritičen do načina, s katerim je Moreno Ocampo obravnaval priče.

Marčevska obsodba je vodila tudi k najnovejšemu uporu v vzhodnem delu demokratične republike Kongo, saj je nekdanji general kongovske vojske Bosco Ntaganda obtožen istega zločina kot Lubanga. Moreno Ocampo je tako zaprosil, naj se dolgoletni nalog za aretacijo Ntagande končno izvrši; nekdanji general in njegovi privrženci so nato dezertirali iz vojske in začeli napadati vojaške in civilne tarče na vzhodu države. V zadnjem času je 200.000 ljudi na tem območju zapustilo domove, Ntagandova uporniška skupina M23 pa napada Gomo, glavno mesto v regiji. Konflikt med etničnimi skupinami na tem severno-vzhodnem predelu DR Konga, ki traja že več kot desetletje, je zahteval že 60.000 življenj. Še vedno je pa to lokalni konflikt, vpet v širšo kongovsko vojno, zaradi katere je po ocenah umrlo že pet milijonov ljudi.