Borut Mekina ni kršil kodeksa novinarjev

Mladinin novinar Borut Mekinaj naj bi v članku Et tu, Virante?, ki je bil objavljen v lanski 42. številki tednika, kršil  1. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ki govorita, da mora novinar preveriti točnost zbranih informacij in se izogibati napakam ter da mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Leo Oblak iz Info medie d. d. je menil, da novinar svoje naloge ni dobro opravil, a je častno razsodišče odločilo v prid Mekine.

Borut Mekina v članku Et tu, Virante piše o oblikovanju Liste Gregorja Viranta. O tem kakšni naj bi bili motivi za Virantovo "odcepitev" od SDS in oblikovanje svoje stranke. Med drugim je tudi zapisal: "Iz teh razlogov pa tudi ne moremo kar verjeti obljubi Virantove stranke, da se bo ob vnovični medijski reformi zavzemala za to, da se politika ne bo vmešavala v delo medijev, uredništev in novinarjev. Konec koncev Virantu pri kampanji že sedaj pomaga lastnik največje slovenske radijske mreže Leo Oblak, avtor sporne pravice do popravka v sedanji »Grimsovi« medijski ureditvi. Oblak nam je namreč priznal, da je na prošnjo Rada Pezdirja soglašal, da Virantova lista lahko do konca leta uporablja njegove prostore. S tem je praktično že postal njihov prvi, največji donator in prvi, ki bo lahko zahteval kakšno protiuslugo. Oblak je pred meseci s svojimi referendumskimi grožnjami že dosegel padec novega medijskega zakona, ki je bil usklajen s strokovno javnostjo in novinarskim združenjem, kasneje pa je v parlament poslal zakon, prikrojen njegovim interesom."

Za Oblaka so bile sporne trditve:
1. Oblak nam je namreč priznal, da je na prošnjo Rada Pezdirja soglašal, da Virantova lista lahko do konca leta uporablja njegove prostore. S tem je praktično že postal njihov prvi največji donator in prvi, ki bo lahko zahteval kakšno protiuslugo.
2. Oblak je pred meseci s svojimi referendumskimi grožnjami že dosegel padec novega medijskega zakona, …
3. …ki je bil usklajen s strokovno javnostjo in novinarskim združenjem, …
4. …kasneje pa je v parlament poslal zakon, prikrojen njegovim interesom.

V odgovoru na pritožbo novinar je Mekina očitane kršitve zanikal sa je vse zapisano resnično, večkrat preverjeno, ni žaljivo in ne vsebuje hudih obtožb na pritožnikov račun.

Tudi novinarsko častno razsodišče meni, da Mekina ni kršil 1. in 3. člena novinarskega kodeksa in je v obrazložitvi zapisalo:

"NČR meni, da novinar z zapisom, da je pritožnik z dovoljenjem za uporabo poslovnih prostorov Virantovi stranki »praktično že postal njihov prvi največji donator«, ni kršil 1. člena KNS. Z besedo »praktično« novinar svojo trditev relativizira, tako da je ne gre jemati dobesedno in iztrgano iz konteksta, ampak v sklopu vsega vedenja o dogodkih. Res je pritožnik z dokumentom dokazal, da prostorov ni oddal zastonj, vendar tega dokumenta novinar ni imel, na njegovo pisno vprašanje, poslano po elektronski pošti, ali pritožnik pomaga Virantovi listi, pa pritožnik ni odgovoril jasno, da ne pomaga, ampak dvoumno, da je »na prošnjo Rada Pezdirja soglašal, da se prostori Društva za pravno državo uporabijo tudi za Listo Gregorja Viranta za čas do 31. decembra 2011«. S tem je dovolil novinarju logično sklepanje, da pritožnik pomaga Virantovi stranki, saj naj bi ji po pisanju Politikisa njegova mreža Infonet media nudila tehnično, medijsko in finančno podporo. Da ne gre zgolj za poslovne poteze, dokazuje pritožnikova prisotnost na ustanovni seji Virantove stranke, kjer je celo nadzoroval, kdo sme v dvorano in kdo ne.

Tudi s trditvijo, da je pritožnik z referendumskimi grožnjami že dosegel padec novega medijskega zakona, novinar ni kršil KNS, saj je Radio 1, ki je v lasti pritožnika, na spletu dejansko zbiral podpise za referendum. Novinar je enačil radio z lastnikom po logiki, da ima lastnik zagotovo vpliv na uredniško politiko.

Tudi s trditvijo, da je bil zakon že usklajen s strokovno javnostjo in novinarskim združenjem, novinar ni kršil KNS. Tudi člani NČR, ki so spremljali razprave o novem medijskem zakonu, namreč menijo, da je bil zakon v temeljih usklajen s strokovno javnostjo. Popravki, ki so jih so v razpravi predlagali le v nekaterih segmentih, pa niso bistveno spreminjali vsebinskih usmeritev zakona. Tudi predsednik DNS Matija Stepišnik, ki ga v podkrepitev pritožbe citira pritožnik, se ni strinjal s predlaganim zakonom samo v nekaterih določbah, tako da gre pri citiranju Stepišnika v bistvu za iztrgani citat. Borut Mekina je pri svoji trditvi uporabil ednino – » … in novinarskim združenjem, …«, torej trditev drži.

Tudi z zapisanim, da je pritožnik poslal v parlament zakon, prikrojen svojim interesom, novinar ni kršil kodeksa, saj je bilo širši javnosti znano, da pritožnik lobira. Tudi tukaj je novinar po mnenju NČR potegnil le vzporednico med pritožnikom in lastnikom številnih medijev ter pisci (piscem) novega zakona, ki je vsebinsko ustrezal njegovim interesom, četudi je sam pritožnik izjavljal v množini: »Zdaj pripravljamo nov predlog.« Dejstvo je, da so nov predlog pripravljali v Gospodarskem interesnem združenju radiodifuznih radijskih in televizijskih medijev (GIZ), katerega del je Združenje radijskih in televizijskih medijev, predsednik tega pa pritožnik; da je zelo aktivno sodeloval pri nastanku; da je imel velik interes in da je lobiral in se s somišljeniki pojavil v parlamentu celo s transparenti. Zato ga je tudi javnost dojemala kot kreatorja novega zakona. Svojo soudeležbo pri pripravi novega zakona je potrdil z izjavami medijem.

NČR v članku ne vidi hudih obtožb, zato meni, da kršitve 3. člena ni bilo."