Ban Ki Moon bo obiskal »šest držav in Kosovo«

Obisk generalnega sekretarja OZN Ban Ki Moona ne samo na Kosovu, temveč v državah celotne regije (Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Makedoniji, Srbiji in BiH) je v Srbiji sprožil ugibanja o tem, ali generalni sekretar OZN obisk Kosova razume kot obisk suverene države ali ne. Še posebej zato, ker so se države, ki so priznale Kosovo in ki so ustanovile nekakšen organ, ki naj bi nadzoroval Kosovo v prehodnem obdobju, medtem odločile, da od septembra naprej ne bodo več nadzorovale Kosova prek tega svojega organa.

Na vse to so se srbski predstavniki odzvali različno. Predsednik Srbije je obisk Ban Ki Moona ocenil celo kot »izziv« in zahteval jasno opredelitev glede vprašanja, za kakšen obisk gre. Prav zdaj je v ZDA, na obisku State Departmenta, Aleksandar Vučić, v. d. predsednika Srbske napredne stranke (SNS) (ta stranka bo največja v naslednji srbski vladi), ki je srbski javnosti sporočil, da bodo glede Kosova potrebne »nepopularne odločitve«. Podobnega mnenja je tudi predsednik socialistov Ivica Dačić, ki je prepričan, da brez rešitve vprašanja Kosova Srbija »ne bo mogla naprej«. Obisk je pozdravil tudi zunanji minister Vuk Jeremić, ki je dejal, da je generalni sekretar OZN »dobrodošel povsod v Srbiji, tudi na Kosovu«. Ban Ki Moon bo sicer Slovenijo obiskal v ponedeljek, Srbijo pa bo obiskal 23. julija.

Generalni sekretar OZN je bil v svojih odgovorih dovolj jasen in diplomatski hkrati, ko je dejal, da bo ob obisku držav zahodnega Balkana obiskal »šest držav in Kosovo« ter da je njegov obisk »v skladu z Resolucijo VS OZN 1244«. Opozoril je, da ima dolžnost, da se sreča s šefom UNMIK-a in drugimi pripadniki misije OZN ter da se bo ob tej priložnosti lahko srečal tudi »s predstavniki vlade Kosova«. Na vprašanje novinarjev, kakšen bo v prihodnje mandat UNMIK-a glede na napovedan konec »nadzorovane neodvisnosti«, je Ban ki Moon dejal, da bo v prehodnem obdobju Eulex imel »večjo vlogo« in da se bo vloga UNMIK-a »zmanjševala«, da pa ima ne glede na to »UNMIK še naprej pomembno vlogo in mandat«. Ob tem je dodal, da se bo v Srbiji srečal tudi s predsednikom Tomislavom Nikolićem, ter da je lahko srbski narod ponosen, ker bo v prihodnjem obdobju dosedanji zunanji minister Vuk Jeremić »predsedoval generalni skupščini OZN«. Opozoril pa je tudi, da bo Jeremić na svojem položaju moral postopati v skladu s cilji agende OZN.

Na vprašanje dopisnika kosovske televizije, kako komentira Jeremićevo izjavo, da bo Kosovo »samo preko mene mrtvega postala članica OZN«, je Ban Ki Moon dejal, da Jeremić tega ni rekel v vlogi predsedujočega GS OZN, pač pa kot član srbske vlade. Nova srbska vlada sicer še ni oblikovana, Jeremić pa je zato še zmeraj v vlogi zunanjega ministra Srbije, ki opravlja »tekoče posle«. Glede članstva Kosova v OZN je Ban Ki Moon dejal, da da se o članstvu v OZN odloča »na predlog Varnostnega Sveta OZN in po glasovanju v GS OZN«, glede misije OZN pa je dejal, da se njena vloga zmanjšuje v skladu s spremembami »stanja na terenu«.

Gre za frazo, ki je bila zapisana tudi v dokumentih, iz katerih je bilo razvidno, da ZDA podpirajo spremembo »stanja na terenu« tudi glede neodvisnosti Kosova. Da bi bila sprememba tudi dokončna in zakonita, pa je očitno potrebno še nekaj – priznanje Srbije same, da torej pristaja na takšno »spremembo na terenu« in odcepitev Kosova. Brez takšnega predhodnega priznanja »matice« se namreč po letu 1945 ni uspelo odcepiti še nobeni državi, isti pogoj pa velja tudi za članstvo v OZN. Prav zato je diplomatsko zelo pretehtana izjava Ban Ki Moona, da odhaja na obisk »šest držav in Kosovo« tudi jasen znak, da iz zornega kota OZN Kosovo v tem trenutku preprosto (še?) ni država in da generalni sekretar odhaja na obisk v »Kosovo«, ki je vsekakor nekaj drugega kot pa suverena država, kar sicer ves čas (zmotno) ponavljajo številni politiki in mediji v regiji in svetu - čeprav tudi OZN po drugi strani očitno vse bolj upošteva tudi spremembe na ozemlju Kosova. Omenjanje resolucije VS OZN 1244, za katero oblasti v Prištini menijo, da Kosovo več ne obvezuje, je prav tako pomembno in kaže, da OZN formalno še zmeraj niso spremenile svojega mnenja o Kosovu in to kljub razglasitvi neodvisnosti pred štirimi leti in kljub odločitvi meddržavnega sodišča v Haagu, ki je odločilo, da sam sprejem deklaracije o neodvisnosti ni predstavljal kršitve mednarodnega prava. Toda tudi meddržavno sodišče je medtem potrdilo, da resolucije VS OZN 1244 še vedno velja, v skladu s to resolucijo pa Kosovo ni država, pač pa ozemlje pod upravo OZN.

Srbija sicer še zmeraj zavrača neodvisnost Kosova, ki je bila razglašena februarja leta 2008. Zanimivo je tudi to, da Kosovo na članstvo v OZN sedaj čaka že dlje časa kot katerakoli druga država, ki je uspešno razglasila neodvisnost. Večina takšnih držav (tudi npr. Slovenija, Hrvaška, BiH itd.) na članstvo v OZN po mednarodnih priznanjih držav niso čakale več kot nekaj mesecev, pa tudi Bangladeš, ki je čakal dolgo časa, je bil v članstvo sprejet že po štirih letih. Pri tem jo podpirata Rusija in Kitajska, zato celo v primeru, če bi Kosovo priznalo več kot polovica članic OZN, kar se še ni zgodilo, Kosovo ne bi moglo postati članica OZN. Na ozemlju Kosova se še naprej – za to sicer ne obstaja nikakršna posebna časovna omejitev - nahajajo enote KFOR-ja in mednarodne policije. Ker pa tudi Srbija, zaradi priznanja Kosova s strani vseh razen petih članic ne more napredovati v smeri članstva EU, ne da bi pred tem v večji meri rešila vprašanje Kosova (isto, le v manjši meri velja tudi za Kosovo), ni nikakršnega dvoma, da bo to vprašanje prej ali slej z ravni »tehničnih« pogajanj med Prištino in Beogradom že kmalu postalo vroča tema nekoliko bolj političnih razprav, tako v okviru dialoga Srbije in EU kot tudi v okviru OZN.