Hitler zaščitil Žida

Vodja nemškega rajha Adolf Hitler je, tako vsaj kažejo nedavno odkriti dokumenti, v tridesetih letih prejšnjega stoletja in vse do začetka druge svetovne vojne ščitil svojega nekdanjega poveljnika čete, pod poveljstvom katerega se je Adolf Hitler v prvi svetovni vojni boril v Flandriji.

Hitlerjevega prijatelja Ernsta Hessa, z železnim križcem odlikovanega in dvakrat ranjenega heroja, ki je bil po materini želji vzgojen v protestantski veri, je že leta 1936 pred hišnimi vrati in pred družino pretepla skupina nacistov, zato se je družina za nekaj časa preselila v Južno Tirolsko, v Italijo. V Nemčijo se je moral vrniti leta 1940. Kljub Hitlerjevi zaščiti so ga na koncu poslali v koncentracijsko taborišče Milbertshoffen pri Münchnu. Sestro Berto je nacistični zločinec Adolf Eichman prav tako osebno poslal v taborišče Aushwitz. Deportirana je bila tudi Ernestova mati Elizabet, ki pa je preživela vojno. Preživel je tudi Ernst Hess, ki je po vojni delal na železnicah in umrl leta 1983 v Frankfurtu.

Vsa ta dejstva je odkrila zgodovinarka in o tem objavila članek v angleškem časniku "The Jewish Voice of Germany". V enem od »zaščitnih« pisem je Hans-Heinrich Lammers, vodja urada rajha zapisal, da »je želja firerja, da vas zaradi vašega porekla ne prizadenejo nikakršne omejitve, ki bi izvirale iz zakonskih določil. V pismu z dne 15. novembra leta 1940 je še zapisano: "predlagam vam, da to pismo, če je potrebno, tudi uporabite«. Naslovljeno je bilo na Ernsta Hessa, rojenega leta 1890 in po poklicu pravnika ter sodnika. Po nacističnem prepričanju je bil »popoln Žid«, ker je imel za prednike »prave« Žide. Hessu ni pomagalo niti to, da je bil po veroizpovedi protestant in poročen z »arijsko« soprogo in prav tako ne to, da je že v prvi svetovni vojni po pripovedovanju prič veljal za »gorečega patriota«. Hess naj bi bil v prvi svetovni vojni ranjen samo en dan pred Hitlerjem, zato je po mnenju zgodovinarjev zelo verjetno, da sta bila Hitler in Hess oskrbljena v isti bolnišnici in od tam tudi skupaj poslana proti Nemčiji. Hess je bil za svoje podvige tudi nagrajen z železnim križcem drugega in prvega razreda ter drugimi odlikovanji, zadnjega pa je dobil celo po prihodu nacistov na oblast, leta 1934, čeprav osebno ni podpiral nacistov. Vsi ti Hessovi vojaški uspehi pa niso pomagali, ko so jeseni leta 1935 v Nemčiji pričeli veljati diskriminatorni »Nürenberški zakoni«, usmerjeni proti Židom.

Za zgodovinarko Susanne Mauss omenjeni primer kljub temu dokazuje, da Hitler – razen v primeru uboja Ernsta Röhma in še v nekaterih drugih primerih – za razliko od Stalina ni maral likvidacij ljudi, ki jih je osebno poznal. Hess naj bi tudi zato dobil še eno »zaščitno pismo« samega Heinricha Himmlerja, ki je podrejenemu policijskemu komisarju poslal sporočilo, v katerem je zapisal, da ga prosi, da zagotovi, da bodo Hessa »v vseh primerih pustili na miru.« Vendar pa mu je bilo tudi to pismo maja leta 1941 odvzeto, pripadnik SS-a pa mu je ob tem dejal, da je Ernst Hess sedaj »Žid tako kot vsi ostali Židje«. Hessa so šele 20. aprila leta 1945, prav na Hitlerjev rojstni dan, osvobodili iz taborišča. Do konca življenja ni več delal kot pravnik, pač pa kot vodja okrožja železnice, upokojil pa se je leta 1955. Podpore in zaščite, ki jo je bil s strani Hitlerja in njegovega kabineta deležen vsaj v začetku nacističnega vzpona na oblast pa – kar je po svoje razumljivo – ni nikoli obešal na velik zvon.