Afrika: Kako mladim kmetovanje predstaviti kot privlačno?

Problem vedno večjega nezanimanja mladih za kmetovanje postaja globalen, povsod prisoten. Po navedbah Co.Exist ni nič drugače v Afriki, kjer je povprečna starost kmeta 60 let in se samo še zvišuje. Pri organizaciji Združenih narodov za hrano in kmetijstvo so v svojem poročilu sklenili, da bo treba v naslednjih 30 letih vsako leto uporabiti 6 milijonov hektarjev nove zemlje za kmetovanje, da bi lahko zadostili pričakovanemu povpraševanju po hrani.

Skoraj dve tretjini te zemlje je na voljo ravno v Afriki, zato so pri humanitarni fundaciji The Rockefeller Foundation za inovatorje pripravili izziv, kako pritegniti mlade k obdelovanju zemlje; tri najboljše projekte pa nagradili z denarno spodbudo v višini 100 tisoč dolarjev (82.000 evrov). To je le ena izmed treh tem, drugi dve sta uporaba podatkov in učinkovitost rabe vode v kmetijstvu, obe v kontekstu izboljšanja kvalitete življenja revnih ali ranljivih skupnosti. Fundacija namreč naslednje leto praznuje stoletnico obstoja, zato skuša v tem letu poiskati in nagraditi tiste pobude, ki bodo vplivale na svetovno blaginjo v naslednjih stotih letih.

Michael Myers je direktor projekta Centennial Initiative, ki za fundacijo Rockefeller obeležuje stoletnico. O razlogih za takšno globalno stanje v kmetijstvu meni, da je težava v dojemanju - preživljanje s kmetijstvom se ljudem zdi gospodarsko neizvedljivo, mladim se pa zdi, da je življenje na urbanih območjih boljše, zato bežijo s podeželja. Skoraj polovica predlogov pri vseh treh izzivih je prišla iz Afrike, Myers pa pravi, da je bila večina usmerjena prav v spreminjanje takšnih percepcij. Med tremi nagrajenimi predlogi je najbolj smiseln 'Mladi kmetijski podjetniki', s katerim si bo Fatima Oyiza Ademoh iz Nigerije prizadevala združevati izobraževanje s podjetništvom. Tamkajšnji akademski program bo namreč mlade ob delu z zemljo poučeval o načinih trajnostnega kmetovanja in podjetniških spretnostih. Tisto, kar bodo pridelali, bodo lahko tudi prodali in obdržali zaslužek, da bodo ob koncu programa lahko s kombinacijo novega znanja in zbranega denarja začeli na svojem.

Druga dva nagrajena predloga sta usmerjena bolj v komunikacijo z mediji, ki mlade najbolj pritegne. Joseph Macaria iz Kenije bo povezal privlačne, kmetijsko in zabavno orientirane radijske oddaje z mladimi tako, da bo med njimi obstajala komunikacija z sms-sporočili. Poslušalci bodo odgovore na svoja vprašanja in težave tako prejemali prek mobilnega telefona. Zadnji nagrajeni predlog, FarmQuest, pa je zelo podoben našemu resničnostnemu šovu Kmetija, le da bo v Maliju namesto na televiziji na radiu. Program bo sledil skupini mladih, ki bodo v obdelavo dobili majhno zemljišče in ga v obdobju devetih mesecev do enega leta poskušali spremeniti v 'najboljšo novo kmetijo'. Dobivali bodo nasvete starejših kmetov in ljudi, ki se spoznajo na posel, in spoprijemali s težkimi odločitvami o tem, kaj bodo posadili in kako se bodo o pridelku pogajali s kupci. Pri fundaciji menijo, da se bo šov trudil odstraniti stigmo iz kmetijstva, bodoči producenti pa pravijo, da bodo s programom mladim dokazali, da je kmetijstvo dober in vznemirljiv način preživetja.