Kalifornija zapira narodne parke

Kljub pregovorni lepoti narave, obsežnim gozdovom in biodiverziteti naše države imamo samo en narodni park, manj prepoznavni in varovani so še trije regijski in 44 krajinskih parkov, za katere večinoma skrbijo občine. Na drugi strani poloble, v zvezni državi Kalifornija v ZDA imajo 279 narodnih parkov, ki vključujejo rekreacijska območja, rezervate z živalmi in zgodovinske parke.

Maja lansko leto so kalifornijske oblasti med ostalimi varčevalnimi rezi v proračun izdale odlok o zaprtju četrtine teh parkov, kar naj bi prihranilo 22 milijonov dolarjev (približno 18 milijonov evrov) letno. Teh 70 parkov naj bi zaprli prvega julija letos, a so se v California State Parks Foundation (CSPF) ali Fundaciji kalifornijskih državnih parkov organizirali, poskrbeli za dialog z državnim oddelkom za parke in rekreacijo (DPR) in s tem začasno rešili 30 parkov.

Na svoji spletni strani so objavili tudi zemljevid vseh parkov - začasno rešenih, na robu zaprtja in tistih, o katerih se še pogajajo. CSPF je to dosegla s pomočjo lokalnih partnerjev in zasebnih donatorjev, ki so poskrbeli še za eno- do triletno preživetje parkov, kaj več bodo pa poskusili doseči tudi s pomočjo filmske umetnosti. Na pomoč so jim namreč priskočili tudi trije avtorji dokumentarnih filmov, ki so se lani skoraj štiri mesece po Kaliforniji prevažali z avtobusom in s kamero v roki poskusili povezati točke na zemljevidu z zbiranjem izkustev iz prve roke in s posnetki čudovitih pokrajin to združiti v zaokroženo zgodbo. The First 70 oziroma Prvih 70 bodo to poletje prikazovali na različnih filmskih festivalih in tako skušali ozavestiti ljudi o pomenu parkov, ki jih morda kmalu več ne bo.

O tem, kaj dejansko pomeni zaprtje parka, na spletni strani The Magnificent 70 razlagajo različni oskrbniki in pazniki, ki bodo zaradi tega odloka morda ostali brez službe. Zaprla se bodo vrata parkov, izginila bodo sredstva ter uslužbenci, ki za te tisoče hektarjev naravne in zgodovinske dediščine skrbijo in jih vzdržujejo. Ker večina območij ni zagrajena, bodo ljudje še vedno hodili tja, vendar bodo lahko nezadržno delali, karkoli se jim bo zljubilo; onesnaževali naravo z odpadki, obeleževali skale in stene z grafiti in postavljali brezdomske kampe.

Po besedah ene izmed avtoric filma, Lauren Valentino, so se spravili k projektu ravno zato, ker niso mogli doumeti koncepta zapiranja divjega, naravnega območja. V svojem intervjuju za Atlantic je Valentinova dodala, da so želeli dokumentirati te lepote še za oči drugih in da so »kar čakali, da pridejo v park, kater se zdi vreden zaprtja«. Takšnega primera po njenem niso našli, saj je bil vsak še lepši od prejšnjega, večina pa je igrala pomembno vlogo v podpiranju okoliškega lokalnega gospodarstva.