Putin podpisal zakon o 'tujih agentih'

Na dan ko je Rusija postala polnopravna članica WTO je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal tudi za mnoge na zahodu »sporni zakon o nevladnih organizacijah«, ki bo tako stopil v veljavo. V skladu z novim zakonom, ki sta ga potrdila tako spodnji (13. julija) kot zgornji dom (18. julija) ruskega parlamenta (Dume) bodo odslej vse nevladne organizacije, sofinancirane iz tujine, označene kot 'tuji agentje', podvržene pa bodo tudi pogostejšim rednim in naključnim pregledom.

Odslej bodo morale vse nevladne organizacije, dejavne na področju politike, ki prejemajo finančna sredstva iz tujine, v vseh svojih gradivih za javnost označiti, da jih je pripravil 'tuji agent'. Zakon so s hudimi kritikami  in neodobravanjem sprejeli predvsem številni ruski aktivisti. Bojijo se, da daje uredba zeleno luč za stigmatiziranje več pomembnih ruskih nevladnih organizacij, praviloma kritičnih do trenutnih ruskih oblasti.

Poleg oznake 'tuji agent' bodo morale takšne nevladne organizacije predložiti podrobna četrtletna finančna poročila, podvržene pa bodo tudi rednim in naključnim pregledom. Sodelavcem nevladnih organizacij, ki ne bodo predložili dokazil o sofinanciranju iz tujine, so zagrožene denarne ali celo zaporne kazni v višini treh let zapora. Nekatere organizacije že razmišljajo, da bi se raje preregistrirale in odslej delovale zgolj kot podružnice tujih organizacij. V tem primeru se bodo novemu zakonu sicer izognile, vendar ima takšna rešitev še eno slabo stran – organizacije, ki so registrirane po ruski zakonodaji, se lahko ukinejo samo s sodbo, v primeru podružnic pa jih lahko ukine že pravosodno ministrstvo.

Kritiki trdijo, da besedna zveza 'tuji agent' budi spomin na vohunjenje za Rusi v času hladne vojne in gre za del sistematičnega krčenja državljanskih svoboščin po vrnitvi Vladimirja Putina na predsedniški položaj. Kritizirajo tudi novi zakon o žalitvah, ki je bil pravkar sprejet in bi kljub temu, da je sicer podoben nekaterim zahodnim vzorom v praksi, ob izvajanju lahko precej omejil človekove pravice in svoboščine. Ljudmila Aleksejeva, voditeljica najstarejše ruske nevladne organizacije Moskovska Helsinška skupina se je zaradi novega zakona že odločila, da zavrne vse tuje donacije, da bi se na ta način izognila oznaki, da je njena organizacija 'tuja agentka'. Svoje podpornike je prosila da ji za 85. rojstni dan ne pošiljajo daril, pač pa da raje prispevajo prispevke za delovanje organizacije.

Analitiki ocenjujejo, da je novi zakon rezultat množičnih demonstracij proti rezultatom decembrskih volitev, ki so jih v Enotni Rusiji označili kot dirigirane s strani zahodnih držav, to pa so dokazovali tudi z različnimi primeri na ta način vodenih 'barvnih revolucij' po svetu, od Srbije do Gruzije. Prav zato so tudi v Egiptu nedavno izgnali več sto tujih državljanov, ki so pomagali organizirati proteste proti oblasti, med njimi pa so bili tudi državljani Srbije, ki so kot prvi uspešno patentirali to tehniko odpora proti Slobodanu Miloševiću.

Poslanci Enotne Rusije so svoj zakon branili z argumentom, da gre v resnici za rešitev, ki je dejansko 'prepisana' iz ureditve ZDA. Tudi v ZDA namreč ni mogoče, da bi organizacije, ki se financirajo iz tujih virov, lahko delovale brez razkrivanja porekla svojih financ in jasnih oznak, da gre za iz tujine financirane organizacije. V nasprotju s tem pa lahko ameriški davkoplačevalci preko institucij kot so The National Endowment for Democracy in organizacije Freedom House, ki jo vodi nekdanji direktor CIA James Woolsey, vplivajo na 'spremembe režimov' ne zgolj v Evropi, pač pa tudi v nekdanjih sovjetskih republikah in Bližnjem vzhodu. Po oceni kritikov dosedanje ureditve so barvne revolucije uspele v Srbiji, Ukrajini in Gruziji, uspeha pa ni bilo v Belorusuiji. Po podatkih agencije Itar-Tass je v Rusiji okoli 1000 organizacij, ki so financirane iz tujine in se ukvarjajo s 'političnimi aktivnostmi'.