S knjigo v senci dreves

V času, ko vsi čakamo na dopust in si želimo, da bi se čas vsaj za trenutek ustavil ali da bi lahko vsaj izklopili telefon, lahko svoj mir in postanek včasih najdemo tudi sredi največje mestne norije. Denimo na knjižnih otokih, ki so pod imenom Knjižnica pod krošnjami zrasli v prestolnici, pa tudi drugod po Sloveniji.

Knjižnica pod krošnjami, kjer včasih presenetijo tudi s sadjem ali kozarcem malinovca, je odprta le ob lepem vremenu, večinoma od srede ali četrtka do konca tedna. V Ljubljani jo najdete v parku Tivoli, na sprehajališču Breg, v ozelenjenem atriju Hiše Evropske unije, na Ljubljanskem gradu, Petkovškovem nabrežju, na razgledni ploščadi nad Ljubljanico, Trnovski plaži in v parku Tabor. Eno knjižnico pa so skupaj z vodstvom tamkajšnjega vrtca pripeljali tudi na Jamovo na igrišče Viških vrtcev in jo s pomočjo staršev tudi opremili. Otroci imajo zdaj tam svoje knjige, ki konkurirajo toboganu in gugalnici.

A Knjižnica pod krošnjami ne domuje le v Ljubljani. V Polhovem Gradcu je svoje mesto letos prvič našla pod mogočno grajsko lipo v parku ob Polhograjski graščini. Tam je knjižnica odprta vsako sončno soboto in nedeljo. Že drugo leto se potepa tudi po Goriškem. Konec junija so začeli z dogodki v Novi Gorici, kamor se ponovno vrnejo septembra, med 24. julijem in 4. avgustom pa gostujejo v Kanalu ob Soči.

Že prej pa so gostovali tudi drugod po Sloveniji, med drugim v Izoli na festivalu Kino Otok, pa pred petimi leti v mestnem parku v Mariboru, kamor so prišli na pobudo Marka Brumna. No, Knjižnico pod krošnjami so tam na svojo pest preimenovali v Čitalnico na jasi, ki jo zdaj lahko obiščete tudi v okviru EPK.

Pobudnica knjižnih krošenj Tina Popovič, ki se je kot študentka filozofije, otovorjena s knjigami, iz Domžal vozila v Ljubljano in tam pogrešala primerne javne površine, na katerih bi lahko kakovostno preživela čas med predavanji, pravi, da se je vse začelo leta 2004, ko je knjižnica nastala kot stranski produkt Festivala pomladi, ki je tisto leto potekal v parku Tivoli. Ljudem, ki so zvečer prišli zaradi glasbe, so želeli ponuditi še kaj drugega, in nastala je ideja o knjižnici, ki so jo s pomočjo knjigarne Azil za nekaj dni postavili v največjem ljubljanskem parku. Še isto leto so na pobudo Mestne občine Ljubljana, kjer so takrat ravno začeli aktivno razmišljati o vračanju javnih površin meščanom in prenavljati posamezne dele mesta, na Trnovski plaži postavili lestvi in desko ter tako dobili prvo knjižno polico. Ko so kupili še blazine, je bila knjižnica nared.

Ker lahko dogodke na prostem v vsakem trenutku preseneti vreme, se je kmalu izkazalo, da tako improvizirana infrastruktura ni bila najboljša rešitev. Enostaven, a privlačen videz knjižnice je delo industrijskega oblikovalca Andraža Tarmana, ki je še kot študent na ALUO izrisal police za današnjo knjižnico. Ta je prvič dobila več krošenj leta 2010, ko je Ljubljana postala prestolnica knjige.

Nikoli niso iskali krasnih lokacij, ampak takšne, ki potrebujejo nove vsebine. Ena takšnih je ljubljanski park Tabor, kjer so se obiskovalci še pred štirimi leti, ko so začeli z dogodki, bali zadrževati. No, pred dvema letoma so skupaj z ekipo iz društva ProstoRož in projekta Park Tabor poskrbeli za preureditev parka in zdaj je ta priljubljeno dogajališče, sami pa vsak petek tudi glasno berejo starejšim.

Osnovno vodilo knjižnice, ki jo s številnimi posamezniki, organizacijami in prostovoljci pripravlja zavod Divja misel, je, da mora vsak najti nekaj zase. Tako imajo v vsaki knjižnici, ki ima svoj označevalni sistem, na voljo leposlovna dela (Lepo), poezijo (Rime), knjige za mladino (Kul) in priročnike (Marsikaj). Poskrbijo pa tudi za stripe, družboslovje, dnevno časopisje in slikanice, s pridobivanjem katerih imajo žal največ težav. Sprva so v branje ponujali stare knjige, potem knjižne novosti, zdaj z njimi sodelujejo že skorajda vse založbe.

Projekt je družbeno odgovoren, saj s tem, ko se knjiga postavlja v vedno nove kontekste, oživljajo javne površine, skrbi pa se tudi za širjenje bralne kulture. Danes imajo veliko stalnih bralcev, ki se pod krošnje vračajo toliko časa, dokler posamezne knjige ne preberejo do konca. Vsaka lokacija ima stalno občinstvo, obiskujejo jih tudi številne mlade družine z otroki. V parku Tivoli otroke letos spoznavajo tudi z inštrumenti, in tako bo še trikrat v avgustu. Na Bregu tik ob Ljubljanici pa bodo 23. avgusta gostili mladega arhitekta in teoretika Jureta Kotnika, ki bo kot največji svetovni poznavalec kontejnerske arhitekture orisal spremembe, ki jih je ta prinesla v polje sodobnega bivanja. Teden kasneje se bodo pogovarjali z industrijsko oblikovalko Niko Zupanc.

Knjižnico pod krošnjami lahko vsaj v Ljubljani najdete tudi pozimi. In sicer v Tivolskem rastlinjaku, pa v kavarni Union, letos pa so se o knjižnici začeli pogovarjati še s Centrom kulture Španski borci.

Festival:
Knjižnica pod krošnjami
Kje: Ljubljana, Nova Gorica, Kanal ob Soči, Polhov Gradec
Kdaj: do septembra 2012, ponekod v Ljubljani skozi vse leto