Janšev venec egoizma

Ob spominski slovesnosti pri Ruski kapelici minuli teden ni nastal zgolj zaplet z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem, ki ga predsednik vlade ni hotel videti poleg sebe v vlogi govornika, ampak še en kratek stik s predsednikom države Danilom Türkom. Ob vsakoletni slovesnosti pri Ruski kapelici, ki jo dejansko pripravlja Društvo Slovenija-Rusija, je zadnja leta spominski venec uradno vedno položil predsednik države kot edini predstavnik suverenosti.

Tokrat pa je bil protokol že na prvi pogled precej nenavaden. Namesto na sami slovesnosti je predstavnik državnega protokola venec v imenu Slovenije položil uro pred uradnim programom, brez spremljave orkestra in brez občinstva. Ravno tako se je letos prvič zgodilo, da iz urada predsednika republike na slovesnosti ni bil navzoč nihče. Niti predsednik niti kak njegov predstavnik. Sta pa nato venec med uradnim programom slovesnosti pri kapelici in pred občinstvom položila predsednik vlade Janez Janša in predstavnik Rusije. Igor Furlan, član upravnega odbora Društva Slovenija-Rusija, ki je prireditev soorganiziral in ki je spremljal zaplete v ozadju, pravi, da mu je bilo polaganje prvega, Türkovega venca vendarle ljubše. „Bilo je veličastno. V tišini smo slišali zgolj odmev vojaških korakov, ki so povedali vse,“ pravi.

O tem, zakaj takšno ravnanje, v kabinetu predsednika republike niso želeli govoriti, niti podrobnosti ni želel pojasniti Furlan. V upravnem odboru Društva Slovenija-Rusija so z glasovanjem sklenili, da zahtev, ki so jih dobili iz kabineta predsednika vlade glede govornikov in organizacije prireditve, ne bodo javno komentirali. Društvo je doslej vedno poskušalo delovati apolitično. Uradno so njegovi člani še zmeraj hvaležni Janezu Janši, ki je v svojem prvem mandatu namenil denar za obnovo kapelice in preimenovanje ceste v Rusko cesto. A tiha zgroženost nad politizacijo društva je seveda očitna, to dokazuje tudi peticija, s katero so nekateri člani na spletu začeli zbirati podpise proti vdoru izvršilne veje oblasti v avtonomno delovanje društev.

A uradno Furlan, ki je eden od dvanajstih članov upravnega odbora, ni želel potrditi informacije, da so v upravnem odboru društva razpravljali in glasovali o ultimatu iz Janševega kabineta, ki je zagrozil z odpovedjo častnega pokroviteljstva nad prireditvijo, če bo na slovesnosti govoril Pirjevec. Po nekaterih informacijah naj bi društvo „dobilo“ zgolj uro časa, da se odloči, sicer naj bi vlada na seji odločila po svoje. Niti ni Furlan uradno potrdil, da je sprva želel venec prvi položiti Janša, nato pa so v protokolu našli kompromisno rešitev, tako da je bil predsednikov venec resda položen prvi, a zunaj uradnega programa. V protest proti takšnemu ravnanju zato ni igrala godba, udeležen pa ni bil nihče iz predsednikovega kabineta.

Od kod pravzaprav ta Janševa nerazumljiva vnema? Kot je znano, je Janša leta 2007 pokvaril slovensko-ruske odnose z nepričakovano odpovedjo udeležbe na peterburškem gospodarskem forumu, kjer bi se moral sestati z Vladimirjem Putinom. To je leta 2010 dejansko potrdil tudi podpredsednik ruske dume Ljubov Sliska. Tudi letos Janša mandata ni začel pretirano diplomatsko - ruski veleposlanik Doku Zavgajev, ki mu je SDS ob imenovanju leta 2009 nasprotovala, je recimo predčasno zapustil letošnjo proslavo ob dnevu samostojnosti. Zavgajev pa ni odgovoril na vprašanje, ali je to leto Janeza Janšo za častnega govornika res predlagalo njegovo veleposlaništvo, kot trdijo v kabinetu predsednika vlade.

Če je torej Janez Janša pri Ruski kapelici hotel izboljšati vtis, ki ga je doslej naredil na Rusijo, morda spet zaradi kakšne Lukoilove privatizacije Petrola kot leta 2007, mu je poskus dokaj klavrno spodletel. Namesto prijateljstva je izkazal sovraštvo, namesto odkritosti pa manipulacijo.