Zbiralec funkcij

Ustavnih sodnikov je devet, izvoljeni so za dobo devetih let. Gre za položaj, ki pomeni krono vsake velike pravniške kariere. Položaj predsednika ustavnega sodišča pa je sploh najvišji pravniški položaj, in to mesto danes zaseda nekdanji diplomat Ernest Petrič.

Ustavni sodnik je postal pred dobrimi štirimi leti, konec aprila 2008. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Franc Grad je s položaja ustavnega sodnika odstopil po devetih mesecih, češ da je delovni ritem tam ubijalski, Petrič pa še vedno vztraja. Čeprav se zdi, da je v nenehnem odhajanju.

Petrič še ni odslužil prvega izmed devetih let, ko je kandidiral za generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki jo je takrat po treh mandatih vodenja zapuščal Egipčan Mohamed El Baradej. Še preden je bil postopek izbire končan, se je potegoval za položaj predsednika Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo, ki je pomožni organ Generalne skupščine Združenih narodov za promocijo razvoja mednarodnega prava in katere član je bil od leta 2007. Uspešno. Zato pa mesec kasneje na preliminarnem glasovanju za direktorja mednarodne jedrske agencije ni dobil nobenega glasu in je od kandidature odstopil.

Leto za tem je javno izrazil pripravljenost, da prevzame funkcijo slovenskega arbitra na arbitražnem sodišču, ki bo določalo mejo med Slovenijo in Hrvaško, na kar so se na zunanjem ministrstvu odzvali z besedami, da se postopki za izbiro arbitrov sploh še niso začeli. Na razpis se potem ni prijavil, pohvalil je izbiro Jerneja Sekolca za slovenskega arbitra, a hkrati kritiziral postopek izbire, češ da je bil netransparenten, ker je bilo ime arbitra vnaprej dogovorjeno na najvišji politični ravni.

Jeseni tega leta je vložil kandidaturo za predsednika ustavnega sodišča in ustavni sodniki so ga na tajnem glasovanju na to funkcijo tudi izvolili. Ob prvi obletnici vodenja ustavnega sodišča pa je vložil novo kandidaturo za funkcijo v mednarodnih organih. In sicer za nov štiriletni mandat v Komisiji Združenih narodov za mednarodno pravo, s katero je ponovno uspel. Dobrega pol leta kasneje, pred dnevi, je Petrič vložil še kandidaturo za mesto člana posvetovalnega odbora za nominacijo sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Sicer pa je tudi dolgoletni član strateškega sveta za zunanjo politiko.

Ustavno sodišče je pod njegovim vodstvom sprejelo nekaj nepozabnih odločitev. Recimo odločitev, da krajevna imena ne smejo več vsebovati imena Josipa Broza - Tita, ki se zdaj zlorablja za obračun s preteklostjo. Ali pa odločitev, s katero so ljudem omogočili zavrnitev družinskega zakonika, ki bi istospolno usmerjeni manjšini podelil nekatere pravice, ki jih nesporno uživa večina.