Tjaša Zajc

 |  Mladina 32  |  Družba

Megleni učinki

Po petih letih protikadilskega zakona brez večjega napredka pri preprečevanju kajenja

„Osvobojeno“ ozemlje za kadilce

„Osvobojeno“ ozemlje za kadilce
© Arhiv Mladine

Če kdo danes v lokalu prižge cigareto, ga doleti kakšen začuden ali jezen pogled, ki traja, dokler natakar kadilca ne prosi, naj neha puhati dim. Tako je že pet let, odkar imamo v Sloveniji zakon o prepovedi kajenja, zaradi katerega je prepovedano kaditi v zaprtih delovnih in javnih prostorih. Zakon je bil sprejet, da bi se s prepovedjo kajenja zmanjšalo število kadilcev. Zaradi težavnosti odvajanja pa se temu cilju ne približujemo pretirano. Verjetno bi bilo to bistveno lažje, če bi na trg prišlo kakšno cepivo proti kajenju. Različna farmacevtska podjetja in inštituti že več kot deset let pospešeno iščejo magično formulo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Tjaša Zajc

 |  Mladina 32  |  Družba

„Osvobojeno“ ozemlje za kadilce

„Osvobojeno“ ozemlje za kadilce
© Arhiv Mladine

Če kdo danes v lokalu prižge cigareto, ga doleti kakšen začuden ali jezen pogled, ki traja, dokler natakar kadilca ne prosi, naj neha puhati dim. Tako je že pet let, odkar imamo v Sloveniji zakon o prepovedi kajenja, zaradi katerega je prepovedano kaditi v zaprtih delovnih in javnih prostorih. Zakon je bil sprejet, da bi se s prepovedjo kajenja zmanjšalo število kadilcev. Zaradi težavnosti odvajanja pa se temu cilju ne približujemo pretirano. Verjetno bi bilo to bistveno lažje, če bi na trg prišlo kakšno cepivo proti kajenju. Različna farmacevtska podjetja in inštituti že več kot deset let pospešeno iščejo magično formulo.

Za zdaj je opuščanje kajenja dolgotrajen proces, pri katerem je navadno potrebnih več poskusov. Nekaj pripomočkov obstaja - nikotinski obliži, tablete, veliko je centrov in knjig za samopomoč. Pred približno desetimi leti sta se trgu obetali dve cepivi proti kajenju. Za eno, ki ga je nameraval izdelovati Novartis, se je razvoj že pred dvema letoma ustavil na mrtvi točki. Za drugo, NicVAX, v katero je vlagal GlaxoSmithKlein (GSK), je odlično kazalo vse do novembra lani, ko v tretji fazi kliničnega preskušanja niso mogli dokazati, da je boljše od placeba. Namen pri razvoju cepiva sicer je, da bi molekulam nikotina preprečili dostop do receptorjev za sproščanje dopamina, ki zbuja ugodje. Če tega ne bi bilo, kadilcem tudi ne bi bilo nič do kajenja. Podobno deluje zdravilo Chantix, največ v uporabi v ZDA, ki pa ima veliko negativnih stranskih učinkov, kot so depresija, napadalnost, celo samomorilnost.

V Sloveniji se sicer od uveljavitve protikadilske zakonodaje delež kadilcev ni pretirano zmanjšal, v zadnjem času na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da se ta delež celo nekoliko povečuje, ne glede na zviševanje obdavčitev tobačnih izdelkov. Po podatkih IVZ-ja danes pri nas kadi približno četrtina prebivalcev. Na evropski ravni pa Eurobarometer kaže, da je največ kadilcev v Grčiji - kar 40 odstotkov starejših od 15 let, v Bolgariji in Latviji jih je 36 odstotkov, v Avstriji in Španiji kadi 33 odstotkov ljudi, najbolj „pridni“ so na Švedskem, kjer je kadilcev zgolj 13 odstotkov. Po svetu živi skupaj več kot milijarda kadilcev.

Zadnji, ki obeta cepivo proti kajenju, je raziskovalni center Weill Cornell Medical College v ZDA. Konec junija so tam cepivo uspešno preskusili na miših, sedaj sledi še vrsta drugih kliničnih preskusov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.