Če knjigarne in knjižnice izginjajo iz urbane krajine, s tem iz naše zavesti izginja tudi knjiga.

Našega sogovornika bi prav gotovo ne mogli označiti za internetofoba ali tehnofoba nasploh. Prej obratno. Na steni njegove pisarne na koncu koncev visi graf, nad katerim v angleščini piše: Ko vam kdo naslednjič reče, da je internet ubil branje knjig, mu pokažite tale graf. Graf kaže, kako naj bi glede na raziskave z dvigom digitalne tehnologije strmo rastla tudi frekvenca branja med splošno populacijo. Internet v nasprotju z nekaterimi napovedmi ni zatrl popularnosti daljših tekstov. A naš sogovornik ima ob divjem sunku prodaje e-knjig na račun papirnatih vseeno cel kup utemeljenih pomislekov. Pogovor sem sicer nameraval začeti drugje, a je med uvodnim kramljanjem hitro naneslo na zelo močan resentiment do Amazona kot firme. In ker je bil ta resentiment izražen na tako učinkovit način, sem hvaležno začel kar tam.

Zakaj torej praviš, da je Amazon tako škodljiv?

Daleč od tega, da tako pravim samo jaz. Tako meni recimo tudi Noma-san, sedemdesetletna legenda japonskega založništva in predsednik uprave največje japonske založniške korporacije Kodansha. Julija je na tiskovni konferenci, na kateri so skupaj s korporacijo Rakuntsen predstavili japonski model e-knjigotrštva, visoko v zrak dvignil majico z napisom Uničimo Amazon! Zakaj tak poziv? Ker je bilo skoraj vse, kar je Amazon v zadnjih desetih letih počel, usmerjeno v uničenje zidane knjižne infrastrukture. Torej v uničevanje knjigarn in knjižnic.