Zakon o legalizaciji tudi na Hrvaškem

Potem ko je v začetku meseca na Hrvaškem začel veljati nov zakon o legalizaciji črnih gradenj, so organi lokalne samouprave na svojih spletnih straneh začeli objavljati javne pozive lastnikom in investitorjem za vložitev zahtev za legalizacijo nezakonito zgrajenih objektov. Zakon je začel veljati 4. avgusta, na novo pa ureja pogoje, postopke in pravne posledice legalizacije črnih gradenj.

V javnih pozivih občine objavljajo tudi informacije, kam morajo lastniki vložiti zahtevke za izdajo odločb o legalizaciji. Med drugim sta poziv objavila mesti Pulj in Reka na svoji spletni strani. Občine naj bi sicer do 30. junija 2013 vse relevantne informacije objavljale enkrat mesečno, je pojasnilo slovensko veleposlaništvo v Zagrebu na svoji spletni strani. Na veleposlaništvu sicer slovenskim državljanom, lastnikom nepremičnin na Hrvaškem, svetujejo, da se seznanijo z novo hrvaško zakonodajo. Lastnike, ki za nepremičnine nimajo ustreznih dovoljenj, pa pozivajo, naj v predvidenih rokih poskrbijo za legalizacijo. Z novim zakonom se lahko seznanijo tudi na spletni strani veleposlaništva.

Glede na to, da je na Hrvaškem več kot 250.000 črnih gradenj, slovensko veleposlaništvo državljanom tudi svetuje, da vloge za legalizacijo vložijo čim prej. Zakon določa, da je moč do 30. junija 2013 pri upravnem organu na območju, kjer se nahaja nezakonito zgrajeni objekt, vložiti zahtevke za legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni do 21. junija lani. Takrat so namreč pripravili satelitske posnetke hrvaškega ozemlja, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili, kateri objekti so bili kasneje zgrajeni nezakonito. Legalizacija je torej mogoča le za tiste objekte, ki so nedvoumno vidni na omenjenem aerofotogrametrijskem posnetku ali pa so bili do 21. junija lani evidentirani na katastrskem načrtu ali v drugi uradni kartografski podlagi.

Ne bo pa mogoče uzakoniti prikolic, ki so povezane s tlemi, kontejnerjev in podobnih objektov, ki so zgrajeni na način in z materiali, s katerimi ni zagotovljena dolgotrajnost in varnost uporabe. Tovrstne objekte bodo torej odstranili, so potrdili na hrvaškem ministrstvu za gradbeništvo in prostorsko ureditev. Tisti, ki že imajo odločbe o rušenju, bodo lahko vložili zahtevo za legalizacijo svojih objektov do 31. decembra. Če tega ne bodo storili, bo država prihodnje leto začela rušenja. Tovrstnih objektov je po hrvaških uradnih podatkih 31.000. Slovensko veleposlaništvo ob tem lastnike nepremičnin opozarja, naj vlogo vložijo pri pristojnem organu, to je tistem, ki je na območju, kjer leži nepremičnina, pristojen za izdajanje odločb v zvezi s prostorsko ureditvijo in gradnjo. Po oceni veleposlaništva gre tudi razmisliti o angažiranju pravnega zastopnika (odvetnik, notar), ki lahko po pooblastilu lastnika nepremičnine izpelje postopek legalizacije.

Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu sicer ni pristojno za interpretacijo in pojasnjevanje hrvaške zakonodaje, zato se je za podrobnejša pojasnila treba obrniti na pristojne hrvaške organe. Na hrvaškem ministrstvu za gradbeništvo in prostorsko ureditev so pojasnili, da se z novim zakonom povečuje možnost legalizacije tudi za objekte, ki so zgrajeni na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter v obalnem pasu 70 metrov od morja. Pogojna legalizacija je mogoča tudi na zaščitenem kulturnem in vodnem območju ob predhodni pridobitvi soglasja pristojnega organa (npr. za varstvo kulturne dediščine, za upravljanje z vodami).

Sklep o legalizaciji objekta se izda po plačilu prvega obroka nadomestila, komunalni stroški pa se urejajo po posebnih postopkih po izdaji sklepa. Po prejšnjem zakonu je bil sklep o legalizaciji izdan šele po plačilu vseh finančnih obveznosti. Tokrat se pri enkratnem plačilu nadomestila prizna 25-odstoten popust. Nadomestilo je sicer moč plačati v 60 obrokih v petih letih, so za STA pojasnili na hrvaškem ministrstvu. Objekti so razdeljeni v štiri kategorije po velikosti in zahtevnosti, v skladu s tem pa je določena tudi dokumentacija, ki jo je potrebno predložiti. Kot pojasnjujejo v Zagrebu, manjši in manj zapleten je objekt, manj dokumentacije je potrebno, pa tudi stroški legalizacije so manjši.

Za pomožne objekte do 50 kvadratnih metrov, ki so v funkciji zakonito zgrajenega osnovnega objekta - kot so garaže, vrtne hišice, sušilnice -, zadošča vložiti zahtevek in plačati 1000 kun, priložiti pa je treba tudi dokaze o zakonitosti osnovnega objekta. Za objekte do 100 kvadratnih metrov je potrebno priložiti geodetski posnetek, fotografije objekta in podatke o velikosti objekta, ki so potrebni za izračun nadomestila in komunalne prispevke. Za objekte do 400 kvadratnih metrov oziroma kmetijsko poslopje do 1000 kvadratnih metrov je treba predložiti geodetski posnetek in posnetek izvedenega stanja. Za objekt, večji od 400 kvadratnih metrov oziroma kmetijsko poslopje, večje od 1000 kvadratnih metrov, ter objekte za javne namene je treba ob navedenem priložiti še izjavo pooblaščenega inženirja, da poslopje ustreza bistvenim zahtevam statike in varnosti.

Prve objekte - tiste, ki so bili nezakonito zgrajeni po 21. juniju lani na območjih, kjer gradnja ni dovoljena - bodo začeli rušiti jeseni glede na seznam, ki je po navedbah hrvaškega ministrstva že pripravljen. Pristojni minister Ivan Vrdoljak je sicer napovedal, da bodo najprej rušili tiste objekte, ki jih gradijo sedaj, nato pa tiste, ki po oceni lokalnih oblasti ovirajo razvoj. Lastnike bodo pred tem seznanili, do kdaj morajo nezakonite objekte odstraniti, v nasprotnem primeru pa bo rušenje odredil gradbeni inšpektor. Po ocenah, uradnih podatkov namreč ni, naj bi imeli slovenski državljani na Hrvaškem okoli 110.000 nepremičnin, največ v Istri. Večina naj bi sicer imela pravno-lastninske razmere urejene, črnograditeljev naj bi bilo malo. (STA, mm)