Brez medijev jezik manj moderen

Za manjšinske jezike je značilno, da so jih v zadnjih stoletjih večinoma zatirali in uspešno porinili na obrobje. Presenetljivo obetaven, čeprav skromen način za ohranjanje teh jezikov pri življenju sedaj ponujajo radijski valovi, saj oddajanje v domorodnih jezikih prinaša vidne rezultate. Trud za ohranitev in oživitev takšnih jezikov in kultur poteka na globalni ravni, od ZDA in Južne Amerike do Irske in Nove Zelandije, radijski producenti iz celega sveta pa so se letos prvič zbrali na konferenci "Our Voices on the Air" oz. Naši glasovi v etru v Washingtonu.

Pri neprofitni organizaciji Cultural Survival, ki deluje že 40 let in kjer se ukvarjajo z ohranitvijo domorodne zemlje, kultur in jezikov, so konferenco organizirali, da bi te producente povezali in jim ponudili možnost, da si bodo lahko med seboj delili vire in znanje iz izkušenj, ki so jih pridobili v svojih skupnostih. Veliko na tem področju storijo v ZDA, kjer se pri organizaciji Native Public Media trudijo, da bi jezike ameriških domorodcev oz. Indijancev ohranili in prenesli novim generacijam. Predsednica organizacije Loris Taylor je poleg lobiranja pri FCC (neodvisna agencija ZDA za nadzor komunikacije in medijev) nadzorovala že več projektov, s katerimi so na radijske valove spravili tudi tako redke domačinske jezike, kot je Hopi.

Dediščina zatiranja teh jezikov prihaja iz prejšnjega stoletja, ko so pri Biroju za zadeve Indijancev generacijo za generacijo otrok domorodcev pošiljali v internate, kjer so otroke večinoma poskušali bolj asimilirati kot izobraziti, to pa so počeli tudi s pomočjo kazni. Tudi Taylorjeva je doživela tak odnos, saj so v šoli tepli tiste, ki so jih ujeli pri pogovoru v jeziku Hopi. Zdaj se vlada Združenih držav trudi popraviti te napake, skupaj s trudom Taylorjeve so pri FCC ustanovili oddelek za zadeve in politiko domačinov, ki promovira dostop do tehnologije in komunikacije na plemenski zemlji.

Na drugem koncu poloble, v skupnosti Maorov na Novi Zelandiji, je kot posledica 21 radijskih postaj in strogih programov za vklop v kulturo že v zgodnjem otroštvu, število govorcev maorskih jezikov iz 80. let prejšnjega stoletja do leta 2006 naraslo za več kot petkrat. Po navedbah Atlantica Mark Camp, namestnik izvršilnega direktorja pri Cultural Survival, meni, da je obstoj medijev v domačinskih jezikih nujno potreben. Po njegovem mora tak medij, in radio naj bi bil najboljši, »nuditi protiutež prevladujočim komercialnim medijem, ki so večinoma v španščini ali angleščini«. Brez pomoči medija postane jezik manj moderen in ni več živ, govor v takem jeziku postane »nekaj, kar morda počneš s starimi starši«. Kaimana Barcarse je producent in glavni DJ na radiu KWXX, ki med drugim predvaja tudi oddajo v havajskem jeziku. Barcarse zaključi z mnenjem, da radio nudi način za zagotavljanje normalizacije takšnih jezikov v njihovih domovinah, saj »z oddajanjem v našem jeziku lahko delimo naše paradigme, poglede na svet in bistvo našega bitja.«