Kokain iz nacionalnih parkov

Nacionalni parki v Kostariki nova vroča točka za tihotapce drog

Jasna Rajnar Petrović
18. 8. 2012

Po navedbah Mauricia Boraschija, kostariškega borca proti drogam, večina drog pripluje z ladjami iz kolumbijskega pristanišča Buenaventura in se nato brez težav ustavi v parkih, kjer je veliko plaž.

Po navedbah Mauricia Boraschija, kostariškega borca proti drogam, večina drog pripluje z ladjami iz kolumbijskega pristanišča Buenaventura in se nato brez težav ustavi v parkih, kjer je veliko plaž.
© Arhiv Mladine

Kostarika je srednjeameriška država s prav posebno državno ureditvijo. V nasprotju s svojimi sosedami je najmanj militantna, saj so vojsko odpravili že pred več kot pol stoletja, leta 1948. Dejstvo pa je, da ima ravno pravšnji geografski položaj in ravno prav veliko nedotaknjenih in ne ravno strogo zavarovanih območij naravnih parkov, da je postala ena izmed najbolj priljubljenih postojank na poti kolumbijskega kokaina proti Združenim državam.

Vojaška ofenziva proti tolpam in kartelom je vedno obsežnejša, vključuje trud mehiške, kolumbijske, honduraške in gvatemalske vojske, zato se trgovci s prepovedanimi drogami vedno raje ustavljajo v Kostariki. Tamkajšnje pokrajine redko poseljenih in še redkeje nadzorovanih močvirij z mangrovami in džunglo so zbrane v 28 parkov, ki pokrivajo četrtino 607.000-hektarskega ozemlja Kostarike. To ponuja več kot preveč prostora in skrivališč za tihotapljenje kokaina in za sajenje marihuane, ki sedaj v vedno večjem številu raste med cedrami kostariških naravnih rezervatov.

Po poročanju Reutersa  so januarja našli pošiljko brez primere, iz močvirnatega blata v parku Palo Seco je namreč obalna straža potegnila kar tono kokaina. Tolikšna količina mamila bi na cestah ZDA dosegla vrednost 100 milijonov dolarjev (81 milijonov evrov). Oblasti so v prvi polovici letošnjega leta zasegle že 6,6 ton kokaina, lansko leto pa so v tem obdobju zasegli manj kot tri tone. Tolpe se v parkih tudi utaborijo in si pripravijo kamp z vsemi potrebnimi zalogami, od hrane do bencina. »Trgovci z drogami pridejo v park, si naredijo nove poti za svoje tovornjake, se utaborijo in tako čakajo na pošiljke drog, ki pridejo z ladjami,« je njihovo delovanje opisal Carlos Martinez, policijski načelnik v Queposu, bližnjem mestu najbolj priljubljenega kostariškega parka Manuel Antonio.

Po navedbah Mauricia Boraschija, kostariškega borca proti drogam, večina drog pripluje z ladjami iz kolumbijskega pristanišča Buenaventura in se nato brez težav ustavi v parkih kot je Manuel Antonio, kjer je veliko razponov plaže. Nato potujejo naprej proti severu, na panameriški avtocesti, ali pa plujejo naprej po obali Tihega oceana. »Če stisneš balon na jugu in ga potem stisneš še na vrhu, dobiš pritisk na centru,« meni Boraschi, ki z balonskim učinkom vojaških operacij povsod naokoli razlaga osredotočenost kartelov na Srednjo Ameriko.

Do sedaj napadov na čuvaje in nadzornike parkov še ni bilo, a so vedno bolj zaskrbljeni glede morebitnih nevarnosti turističnega raziskovanja bolj oddaljenih kotičkov v rezervatih. Če so bile včasih dolžnosti čuvajev ohranitev parka, okoljska izobrazba in nadzor nad obiskovalci, se je zdaj njihova služba zaradi prisotnosti tolp spremenila. Kostariške oblasti so zato navkljub svojemu odnosu do vojske okrepile sodelovanje z mornarico ZDA, pred kratkim pa so odmerile nov davek na poslovni sektor, s katerim nameravajo zbrati nova sredstva za boj s tem vedno bolj perečim problemom. Z davkom nameravajo zbrati 70 milijonov dolarjev (57 milijonov evrov), ki jih bodo vložili v ta trud, v katerega bodo vključene tudi specialne policijske enote.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja