Ugotovljene nepravilnosti v preteklem poslovanju NKBM

Uprava NKBM ugotovitev protikorupcijske komisije, da sta nekdanja predsednik in članica uprave NKBM Matjaž Kovačič in Manja Skernišak ravnala koruptivno, ne komentira, dokler postopki niso končani, se pa zavzema za sankcioniranje morebitnih nepravilnosti. Finančni minister meni, da je nujno preučiti odgovornost takratnih nadzornikov. Uprava Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) se zavzema, da se morebitno ugotovljene nepravilnosti v preteklem poslovanju banke ustrezno obravnavajo in sankcionirajo, ter namerava na podlagi ugotovitev sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito interesov banke in njenih deležnikov, so STA povedali v banki. "Dokler pa postopki niso zaključeni oziroma o njihovih rezultatih uprava ni uradno obveščena, jih ne more komentirati," so povedali v NKBM.

Uprava dodaja, da se ob intenzivni skrbi za uspešno redno poslovanje zaveda, da je za okrepitev zaupanja komitentov in delničarjev pomemben ustrezen pregled preteklega poslovanja in delovanja banke. Navajajo še, da je v zvezi s preteklim delovanjem banke in nekaterih njenih hčerinskih družb tudi uprava NKBM predlagala spremembo načrtov notranje revizije, ki jo je nadzorni svet banke potrdil na seji 12. julija letos. Na podlagi rezultatov revizije bo uprava banke sprejela ukrepe za odpravo morebitno ugotovljenih nepravilnosti in za zaščito interesov banke, v kateri se zaključuje tudi skrbni pregled.

Minister za finance Janez Šušteršič je za STA izrazil pričakovanje, da bo nadzorni svet banke "reagiral skladno z ugotovitvami komisije ter zadevo predal organom pregona". "Prav tako pa bi bilo nujno preučiti odgovornosti članov nadzornega sveta v času, ko so se nepravilnosti dogajale," je dodal. O morebitnih tožbah proti prejšnji upravi NKBM bi morali sicer delničarji banke odločati že na junijski skupščini, vendar pa je zaradi komunikacijskega zapleta med banko in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) uprava banke zavrnila zahtevo za vložitev tožb proti prejšnji upravi.

Dušan Jovanovič, ki je nadzorni svet NKBM vodil do skupščine banke 8. junija letos, je v odzivu na ugotovitve protikorupcijske komisije za časnik Večer zavrnil trditve, da nadzorni svet ni bil odziven, ter dejal, da so izvedli notranjo in zunanjo revizijo, izsledke revizije so nato komisiji tudi posredovali. "Če revizija reče, da niso podani elementi za kakršno koli odgovornost, potem ne vem ... Bi naj mi prediktirali njihovo koruptivno dejanje? Če so oni komaj danes izdali odločbo, potem bi mi zelo težko naprej opredeljevali kar koli," je dejal Jovanovič in dodal, da niso organ, ki presoja koruptivnost, ampak oškodovanje družbe.

"Po naših znakih oškodovanja družbe v tem primeru ni bilo. Kolikor so mi poznana revizijska poročila, revizija tudi kršenja notranjega akta banke ni ugotovila," je povedal Jovanovič. Protikorupcijska komisija ima svoje pristojnosti in bo svoje postopke peljala v skladu s svojimi pristojnostmi, nadzorni svet pa ima svoje pristojnosti in je postopke peljal v skladu s svojimi nalogami, pravi nekdanji prvi nadzornik banke.

Jovanovič pravi, da je bil nakup delnic elektro podjetij stvar uprave, kakšen je bil interes Kovačiča in Skernišakove, pa da ne ve. "Gre za to, ali je bila pri tem banka kot finančni posrednik oškodovana ali ne. Družba kot družba tega nikdar ni kupila zase, delala je samo kot vmesnik, tako kot je vmesnik pri tisoč in enem poslu," pravi Jovanovič in dodaja, da gre tukaj pač za občutljivo dejstvo, ker gre za Večer in ostale povezave. Ugotavljanje, ali gre tukaj za kakršna koli koruptivna dejanja ali ne po definiciji korupcije, je po njegovih besedah zunaj pristojnosti nadzornega sveta.

V Banki Slovenije, ki nadzoruje slovenski bančni prostor, so v primeru ugotovljene korupcije dela vodstva NKBM za STA povedali, da zadeve preučujejo, po proučitvi pa se bodo odločili o nadaljnjih ukrepih. Društvo novinarjev Slovenije pa je ob objavi ugotovitev protikorupcijske komisije ponovno pozvalo k spremembi medijske zakonodaje pri regulacijah lastniških razmerij, lastninjenja in kapitalskih prevzemov oz. koncentracij v medijskih družbah.

"Primer poskusa prevzema Večera s strani medijskega tajkuna Mateja Raščana in ob asistenci državne NKBM je na eni strani brutalna ilustracija za vsako demokratično družbo povsem nesprejemljivega mešetarjenja z mediji mimo pravil in javnega interesa, na drugi strani pa razkriva prav tako skrajno zaskrbljujoče domačijsko delovanje bančnega sistema," so zapisali v društvu.

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je bila NKBM tista, ki je prek povezanih oseb zagotovila ključna sredstva podjetju 3Lan za plačilo are za nakup delnic Večera. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, sta Kovačič in Skernišakova s preplačilom delnic elektro podjetij omogočila korist v obliki sklenitve posla prodaje delnic in pridobitve kupnine oz. finančnih sredstev zasebni gospodarski družbi Kandela. S sklenitvijo tega posla pa tudi posledično vsem naknadno udeleženim gospodarskim družbam in posameznikom v poslih ter denarnem toku. (STA, mm)