Zaporniki vračajo okolju in družbi

Vedno več poročanja o zapornikih in zaporih je v zadnjem času povezano z gnečo in prenapolnjenostjo zaporov povsod po svetu, tako pri nas kot v ZDA in še kje drugje. Od tam, kjer se združi več pametnih in ambicioznih glav in se domisli nečesa novega, pa prihajajo drugačne, bolj navdihujoče zgodbe. Zadnja izmed takšnih prihaja iz Brazilije, kjer v zaporu blizu São Paola kaznovanci dolžino svoje kazni lahko skrajšajo z – poganjanjem kolesa.

V maksimalno zavarovanem objektu tako zaporniki s pritiskanjem na pedale sobnih koles proizvajajo elektriko, s katero oskrbujejo javno razsvetljavo v sosednjem mestu. Po navedbah Euronewsa naj bi bil to skupna domislica krajevnega sodnika, ki je uspela s sodelovanjem različnih podjetij in policije. »Za vsake tri dni dela na kolesu se zaporniku od njegove kazni odšteje en dan,« je pojasnil Gilson Rafael Silva, direktor zapora. Dejal je še, da je poleg nižje kazni program kaznovancem koristi še zato, ker se s tem lahko telesno aktivirajo in celo izgubijo kak kilogram.

Drug zanimiv zaporniški program izvajajo v ZDA, natančneje v zvezni državi Washington. Projekt 'Trajnost v zaporih'  je zagnalo sodelovanje med State Department of Corrections, ki se ukvarja s kaznovanjem in rehabilitacijo obsojenih zločincev, ter državnim kolidžem Evergreen. Poslanstvo projekta je vključevanje znanosti in narave v zapore, pri čemer sodelujejo znanstveniki, zaporniki, zaporniško osebje, študentje in partnerji iz lokalnih skupnosti ter raziskujejo ekologijo in ohranjujejo biološko raznolikost ali diverzitete. Zraven z navdihovanjem in informiranjem o trajnostnih praksah poskušajo zmanjšati okoljske, gospodarske in človeške stroške, povezane z zapori.

Po navedbah Co.Exista  se je vse začelo pred osmimi leti, ko je gozdna ekologinja Nalini Nadkarni združila zapornike in njihove paznike, da so sodelovali pri projektu 'Mah-v-zaporu'. Prostori zapora so takrat služili kot nadzorovano okolje, v katerem so preučevali, kako gojiti mah za potrebe hortikulturnega trgovanja. Trenutno program deluje v štirih washingtonskih zaporih z nizko stopnjo varovanja, vodje projekta pa si želijo, da bi se razširil po celi federalni državi. Letos se zaporniki ukvarjajo z lepim številom projektov, gojijo domorodne prerijske rastline, redijo metulje, gojijo čebele in gradijo ptičje hišice za ogrožene vrste ptic v njihovem okolišu. V zadnjih dveh letih so vzgojili tudi že več kot 300 oregonskih pikčastih žab, s čimer so povečali krajevno populacijo.

Poleg ročnega dela vedno pogosteje prisostvujejo predavanjem o različnih temah v naravi. Glede kaznjencev je glavni namen programa pokazati, da imajo lahko tudi oni pozitivni vpliv na družbo. S sodelovanjem pri takšnih projektih se zaporniki povežejo z živimi bitji v okolju, ki je lačno narave, prav tako pa pridobijo znanja in izkušnje za morebitne 'zelene' službe, kjer bi se lahko zaposlili, ko opravijo kazen.