Ustava liberalnih ekonomistov

Dobili bomo prevod knjige Friedricha Hayeka, idola Reagana in Thatcherjeve

Klemen Košak
MLADINA, št. 34, 24. 8. 2012

Friedrich Hayek in Ronald Reagan

Friedrich Hayek in Ronald Reagan
© Arhiv Mladina

Septembra bo v slovenskem prevodu izšla knjiga Friedricha Hayeka Ustava za svobodo. Pobudo za prevod je dal ekonomist in zagovornik vpisa fiskalnega pravila v ustavo Bernard Brščič, ki je napisal tudi spremno besedo k Hayekovemu besedilu.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Klemen Košak
MLADINA, št. 34, 24. 8. 2012

Friedrich Hayek in Ronald Reagan

Friedrich Hayek in Ronald Reagan
© Arhiv Mladina

Septembra bo v slovenskem prevodu izšla knjiga Friedricha Hayeka Ustava za svobodo. Pobudo za prevod je dal ekonomist in zagovornik vpisa fiskalnega pravila v ustavo Bernard Brščič, ki je napisal tudi spremno besedo k Hayekovemu besedilu.

Friedrich Hayek je morda še bolj kot njegov slavnejši učenec Milton Friedman glavni ideolog liberalne ekonomske teorije, ki vpletanje države v delovanje trga razume kot tiranijo. Njegovo teorijo sta najdosledneje upoštevala ameriški predsednik Ronald Reagan in britanska premierka Margaret Thatcher, ki sta po mnenju nekaterih ekonomistov zgled tudi za današnje politike, po mnenju drugih pa sta omogočila najkrutejši kapitalizem, ki škodi vsem razen najbogatejšim in je posredno pripeljal do sedanje gospodarske krize.

Ustavo za svobodo sta založila Inštitut Karantanija in Nova Revija s finančnimi sredstvi zasebnikov, katerih imen ne želita razkriti. Inštitut Karantanija je zavod, ki želi spodbujati trajne človekove vrednote s spoštovanjem ekonomije prostega trga, temeljnih svoboščin in človeškega dostojanstva. Lastnica zavoda je Breda Sturm, ki je Ustavo za svobodo tudi uredila. Sturmova je leta 2004 ustanovila Inštitut za pravo človekovih pravic in ga leta 2009 prodala Katoliškemu inštitutu, ki ustanavlja prvo slovensko katoliško univerzo. Do oktobra 2010 je bil prokurist Katoliškega inštituta Andrej Naglič, sedanji direktor Inštituta Karantanija.

Člani odbora tega zavoda so liberalni ekonomist in eden od pobudnikov ustanovitve Zbora za republiko dr. Ljubo Sirc, sedanji predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm, upokojeni ameriško-slovenski podjetnik Borut Prah, ki prek fundacije Atlas širi ideje osebne in ekonomske svobode, ter malo znana Marija Inka Stritar. Še bolj kot Inštitut Karantanija je z Zborom za republiko prepletena Nova Revija, saj stanujeta na istem naslovu in se v obeh pojavljajo isti ljudje. Direktor Nove Revije Tomaž Zalaznik je tudi soustanovitelj Inštituta Zbora za republiko, ki je pravna oseba, prek katere posluje Zbor za republiko, saj sam ni registriran kot pravna oseba. Zbor za republiko pa je glavni civilnodružbeni zaščitnik premiera Janeza Janše.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Pisma bralcev

Pisma bralcev

Ustava liberalnih ekonomistov


Preberite tudi

V središču

Spomenka Hribar / Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.