Brodarji na reki Buriganga

V prestolnici južnoazijske državice Bangladeš vsak dan iz predmestnih predelov v središče Dake na delo ali v šolo prihaja okoli 25.000 ljudi. Največja ovira za nemoten promet predstavlja pomanjkanje pravih prehodov čez reko Buriganga; ker je mostov pač premalo, se ljudje prevažajo s sampansi, majhnimi lesenimi čolni na eno veslo.

Prava množica voznikov ali brodarjev na sampansih vsak dan premaguje 400 metrov reke, pri čemer morajo ob temperaturah do 40° Celzija spretno obvoziti vse ostale tovorne in potniške ladje v teh nagnetenih vodah. Veliko je nesreč, ko se mali čoln prevrne ali jih potegne pod večje ladje, reševalna služba pa na reki ni prisotna. Naloga reševanja je torej poverjena čolnarjem, ves ta trud pa se skoraj ne izplača ob bornem zaslužku, saj za eno vožnjo čez reko dobijo le dva taka ali en evrski cent.

Muhammed Abdul Loteef je sedemdesetletni brodar, ki po pisanju BBC s svojim čolnom reko vsak dan prepluje vsaj šestdesetkrat. Da lahko preživlja svojo družino, mora velikokrat delati pozno v noč. Loteef pravi, da je »reševanje potnikov čolnarjeva dolžnost,« in da včasih za takšno reševanje tvegajo tudi lastna življenja. Pred nekaj meseci se je nek splav zaletel v čoln njegovega prijatelja, na katerem je bilo devet potnikov. Loteef je rešil osem potnikov, truplo devetega pa so našli tri dni pozneje. Brodar je eden izmed milijonov prebivalcev Dake, ki so včasih živeli na podeželju in obdelovali zemljo, a je vedno bolj nepredvidljivo vreme poskrbelo za to, da niso več mogli zadosti zaslužiti.

Loteef priznava, da mu je v mestu težje, a mu gre v primerjavi z večino drugih brodarjev kar dobro. Ti si morajo namreč čoln najeti in na njem tudi spijo, sedemdesetletnik pa ima svoj čoln, medtem ko ima njegova družina sobo v slumih. Čolnar torej sanja o vrnitvi na deželo, kjer ima še vedno nekaj zemlje, ki je primerna za gojenje leče. Žal pa s tem ne bi zaslužil zadosti za preživetje družine - za to bi morali po Loteefovem mnenju imeti še dve kravi, ena pa stane več kot je zaslužka v celem letu.

Pri drugem BBC-jevem programu so na reki posneli dokumentarni film, kjer je za primerjavo izkušenj dva tedna po Burigangi veslal Colin Window, brodar iz Velike Britanije. Oficir na brodu Woolwich, ki prevaža avtomobile čez reko Temzo v Londonu, je bil osupel nad tem, kako težko delajo njegovi bangladeški kolegi. »Ti ljudje se res vsak dan prisilijo do svojih skrajnih meja. Tukaj morajo biti res trdni trdni ljudje, da se lahko kosajo s tem,« je izjavil Window. Zanj je bila izkušnja zamenjave tisoč tonskega broda Woolwich za sampan izjemno težko delo, a se je po preživetem času v Bangladešu počutil spremenjenega. Priznal je, da nenehno razmišlja o izkušnji in da poskuša najti rešitev za tamkajšnje čolnarje, vsaj za kakšnega. Njegova prva odločitev je torej bila kupiti dve kravi za Loteefa, ki se je zatem takoj preselil nazaj v svojo vas.