Kritika / Jerzy Pilch: Seznam prešuštnic

+ + + +

Svojsko duhovita pripoved o poljskem intelektualcu, ki sredi osemdesetih vodi po Krakovu uglednega švedskega humanista.

Naslov napeljuje na gostove želje, namesto tega pa pisatelj prek vinjet predstavlja poljsko zgodovino duha. Seveda so tu ljubice in njihove zgodbice, vendar ne v stilu osvojitev. Glavni junak je namreč atipični heroj sodobne ideologije neoliberalizma, zakaj nič ne osvaja – ne denarja ne kariere ne ženskih postelj. Kaj ga torej vleče?

Čeprav pred tujimi akademiki hendikepiran v denarnici, je suverena persona; kdaj igriv, drugič provokativen, tretjič na meji ludizma, spet enkrat absurden in potem senzibilen. Pisatelj pravzaprav piše zgodovino mentalitete, ko prinaša drobce zgodovine, okoli katerih so se formirala življenja junakov.

Toda tiste, ki jih ne najdemo v zgodovinskih pregledih. Naj si bo v podobi Poljakov, ki so l. 1941 z nemško vojsko vračali Risom s pohodom nad Moskvo, ali spet drugih Poljakov, ki so 1945 z rdečo armado osvajali Berlin, ali čez desetletja upornikov proti komunizmu, ki so pod spomenikom Lenina v Krakovu postavili bombo, ki pa je prvemu med boljševiki odbila samo nogo. Pripovedi druži princip nezgodbe, ki bralca vseskozi preseneča, saj ne more predvideti, kako se bodo končale. Pilch je stilist, pri njem šteje več samo pripovedovanje in junak, ki iz nič plete pripoved. Iz materiala, ob katerem bi večina piscev onemela, on gradi pronicljive pripovedi. Njegov kamen je »človek iz marmorja«, če parafraziramo Vajdo, tokrat lik socialističnega intelektualca. Seveda ne režimca, ampak disidenta, ki pa ne ravna kot moderne provokatorke Pussy Riot, temveč z močjo duha. Nima ne svobode ne denarja ne statusa, ima pa načitanost in razgledanost, s katero nenastopaško nadkrili švedskega humanista celo v poznavanju švedskih tem.

Delo za humanistične duše.