Dr. Marjan Smrke: »Neiskrenost v spolnosti vodi v hinavščino.«
Sociologu religije dr. Marjanu Smrketu se zdi cerkveni odnos do celibata in spolnosti samo ena od oblik hipokrizije, ki je sestavni del delovanja katoliške cerkve

© Borut Krajnc
Celibat in zanikanje spolnosti sta za katoliške duhovnike gotovo vir stiske. A ne gre samo za to, celibat je hkrati tudi oblika nadzora. Nadzora nad notranjecerkveno skupnostjo, torej kleriki, in vir moči, avtoritete nad laiki. A kot vsaka (nesmiselna) prepoved tudi ta rojeva deviacije. In ravno način, kako se cerkev spopada z njimi, kaže na njeno dvoličnost. Kaže na to, da cerkev sama odsvetuje spolne odnose pred sklenitvijo pred bogom potrjene zakonske zveze, hkrati pa v njenih vrstah ostaja množica duhovnikov, ki imajo spolne odnose in ki imajo tudi otroke.
So vas presenetile obtožbe, da naj bi imela nekdanji nadškof Alojz Uran in kardinal Franc Rode otroke?
Opozoriti moram, da so vsi moji odgovori zaradi nepreverjenosti trditev lahko le splošne narave. Celibat in odnos katoliške cerkve do seksualnosti na sploh sta seveda od nekdaj problematična, tudi zaradi nenehnega kršenja in nepriznanih otrok. Ne tičeta se samo spolnosti, ampak pronikata tudi na druga področja. Menim, da temeljna neiskrenost v spolnosti, ki je v absolutnem pomenu morda ne more ali celo ne sme biti, vodi v različne izraze hinavščine tudi na drugih področjih.