Ena glavnih ranljivosti je pohlep. Pokažejo nam dolarčke in prednji reženj možganov nam začne slabše delati.

Stvari, kot je varnost na netu, se novinarji vse prepogosto spomnimo takrat, ko se nam pač osebno zgodi kaj neprijetnega. Recimo, da nam kar od nekje spletni brskalnik prevzame čuden program, ki ga ne znamo odinštalirati, nakar to par mesecev stoično ignoriramo, nakar imamo na računalniku par sto zlohotnih infekcij. Ampak tega bo v naslednjih letih samo še več. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team), ki že od leta 1995 preiskuje vdore v računalnike in pomaga uporabnikom pri raznovrstnih drugih zlorabah. Med letoma 2000 in 2008 je predsedoval evropski skupini odzivnih centrov TF-CSIRT in je predstavnik Slovenije v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost ENISA. SI-CERT je drugače del javnega zavoda Arnes, zato se nanj na brezplačno pomoč lahko obrne kdorkoli.

Je postal splet v zadnjih parih letih za povprečnega uporabnika res občutno bolj nevaren prostor kot je bil prej?

Bo držalo. Lani smo na SI-CERTu obravnavali 750 incidentov, letos smo to cifro dosegli že ob polovici leta. Spletni kriminal je postal ogromna industrija, saj je izjemno dobičkonosen. Pa tudi tehnologija je šla naprej. Današnji malware – torej zlonamerna programska koda – zna biti izjemno sofisticiran. Trenutno najznamenitejša trojanca, Zeus in SpyEye, se recimo namestita v naš brskalnik, prestrezata našo komunikacijo z banko ter celo potvarjata bankine odgovore. Ko torej nekaj plačamo prek spleta, znajo ti programi tako spremeniti številko računa kot potvoriti izpisek naše banke, da je videti vse v redu. Tudi številka računa je na teh izpiskih prava – torej tista, na katero smo želeli nakazati denar. In tudi na našem mesečnem izpisku številke preprosto štimajo, čeprav so nas v resnici grdo okradli. Je pa res, da se za slovenske banke tovrstni problemi šele začenjajo. Do sedaj jim ni bilo hudega.