Intervju / Dr. Umberto Galimberti: »Sedimo na tempirani bombi.«
italijanski filozof, o tem, da se je naš včerajšnji svet zrušil, novega, manjšega in skromnejšega, pa nismo pripravljeni sprejeti. In predvsem veliko o mladih. Ki se jim nič dobrega ne piše.
Umberto Galimberti je v Italiji slaven filozof. Čeprav ni pripadnik nobene glamurozne filozofske šole, nobenega trendovskega gibanja in nobene modne smeri. Umberto Galimberti ni freudovec, ni lacanovec, ni bourdieujevec, niti ni briljanten nabildan mladenič rahlo peklenskega videza ali kak prepričan vegan, ki živi na od boga pozabljeni kmetiji brez elektrike, vode in interneta. Je prijeten možic srednjih let, s katerim je lepo poklepetati.
In ob klepetu pozabiti, da je redni profesor na Oddelku za filozofijo Univerze Ca’ Foscari v Benetkah, pisec filozofskih uspešnic in kolumnist.
Nekateri menijo, da se razprodaja. Drugi, da je postaran pesimist. Tretji, da je platonistični nostalgik in jungovski norec. Ker je enako neizprosen do levih in do desnih, se mu je posrečilo, da se je v nekaj desetletjih javnega nastopanja zameril bogu in hudiču.
Pa je vendar le prijeten možic, s katerim je lepo poklepetati ...
Profesor, začela bi kar pri najaktualnejši temi, torej pri krizi ...
Ah, saj smo že vse povedali! Kriza ni ekonomska, reševali pa naj bi jo ekonomisti.