Naš stari avto ...

V Mariboru se, za zdaj zgolj poskusno, lotevajo obetavnega ukrepa za zmanjšanje lokalnega onesnaženja zaradi avtomobilskega prometa. Če odmislimo zapiranje mestnih središč za ves promet, gre za najkorenitejši poseg v pravice voznikov do zdaj. S 1. oktobrom bo v del mestnega jedra na levem bregu Drave prepovedan vstop z vozili, starejšimi od 15 let, ki ne dosegajo minimalnega emisijskega standarda EURO 2 in so, ker nimajo vgrajenih filtrov, največji onesnaževalci s trdnimi delci, ki večini slovenskih mest že več let povzročajo hude preglavice. Po sedmih mesecih, za toliko časa naj bi uvedli „pilotno okoljsko cono“, nameravajo preučiti morebitne pozitivne učinke in se na podlagi ugotovitev odločiti za nadaljnje, verjetno še strožje omejitve. Spoštovanje novih pravil bodo nadzorovali mestni redarji in policisti s preverjanjem datuma prve registracije vozila.

Pričakovano zmanjšanje lokalnega onesnaženja zaradi številnih izjem, ki so predvidene, sicer ne bo ravno veliko. Ker prepoved ne bo veljala za stanovalce okoljske cone, avtobuse, taksije, starodobnike, delovna vozila in vozila za prevoz oseb s posebnimi potrebami, poleg tega pa bo zjutraj in zvečer dovoljena tudi dostava s sicer neustreznimi tovornimi vozili, pričakujejo, da se bodo koncentracije trdnih delcev v povprečju zmanjšale za zgolj šest odstotkov. Večji dosežek bo, če bo projekt uspešen, začetek spreminjanja miselnosti meščanov in obiskovalcev, da avtomobil v mestu ni neodtujljiva pravica.

Način uvedbe okoljske cone zbuja nekaj pomislekov o pravičnosti. Ker je omejitev postavljena na podlagi emisijskega standarda, ne pa izpustov CO2, bo tako na primer vstop v cono preprečen razmeroma varčnemu 16 let staremu renaultu cliu, dovoljen pa vsem novejšim (pre)velikim športnim terencem. A z vidika preprečevanja lokalnega onesnaženja je to razumljivo, saj imajo novejši avtomobili, ne glede na svojo neekonomičnost, vgrajene filtre, ki preprečujejo lokalno onesnaževanje s trdnimi delci. Še ena težava pa je, da bo prepoved, ki bo veljala za vozila, starejša od 15 let, verjetno prizadela predvsem socialno šibkejše. Na mariborski občini poudarjajo, da bo pilotna cona obsegala le manjše območje mestnega jedra, „ki bi ga bilo, glede na prakse malih evropskih mest, mogoče razglasiti celo za cono za pešce, zato večjih posledic za socialno šibke ne pričakujemo“.

Ukrep podpira tudi dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta, saj gre po njegovem za „pozitiven poskus reševanja problemov kakovosti zraka v mestih, kar je pri nas vsekakor zapostavljeno področje, v mestih na Zahodu pa veliko bolj tema ukrepanja, navsezadnje zahteva ukrepanje od nas tudi EU.“ Socialno diskriminatornost prepoznava kot težavo, ki pa jo po njegovem odtehtajo koristi za zdravje in okolje. Enakih očitkov o socialni diskriminaciji bo sicer lahko deležna tudi ljubljanska občina, če oziroma ko bo uvedla zgoščevalno takso za vstop v mesto z avtomobilom. Navsezadnje pa si tudi plačljivo parkiranje, ki je v veljavi v vseh mestnih središčih, laže privoščijo premožnejši.