Mikotoksini

Glive, predvsem plesni, za druge organizme niso nevarne zgolj neposredno, prek okužbe, temveč tudi posredno, zaradi strupov, ki jih izločajo. Tako imenovani mikotoksini so lahko izjemno nevarni tudi za človeka. Penicilin je recimo mikotoksin, ki pač ni nevaren človeku, temveč bakterijam.

Največ težav mikotoksini povzročajo v kmetijstvu. Po besedah dr. Francija Celarja so v zadnjih letih velika težava okužbe krmnih rastlin, predvsem žit in koruze. Pri živini, ki se prehranjuje s pridelkom, okuženim z mikotoksini, opažajo zdravstvene težave. »Akutnih primerov, da bi živali umirale, ni, opažamo pa slabše priraščanje, slabšo plodnost, zmanjšanje odpornosti, spontane splave. In tega ni mogoče odpraviti z zdravili, ampak zgolj z odpravo vzroka.« Pri nas sicer razmere, kar zadeva mikotoksine, niso tako kritične kot na primer v severnih državah, predvsem skandinavskih. »Tam zaradi vlažnega podnebja preprosto ne morejo pridelati žit, ki bi imela vsebnost mikotoksinov pod mejno vrednostjo. Zato morajo med svoja žita mešati uvožena, da lahko vsebnost spravijo pod mejo,« pravi Celar.

Mikotoksini se precej zlahka znajdejo tudi v človeški prehrani. Po besedah dr. Ceneta Gostinčarja je najbolj vprašljiva predpakirana in zelo predelana hrana. »Če neka sestavina živila v skladišču začne plesneti, pa jo potem predelajo, končni uporabnik tega ne bo vedel, če zadeva ne bo imela ravno okusa po plesni.« Pri nas nadzor nad vsebnostjo mikotoksinov v hrani in krmi izvajata kmetijska in veterinarska inšpekcija. Velika večina vzorcev, ki jih odvzamejo, je negativna, ne pa vsi. V preteklih dveh letih so na primer zaradi preseženih vrednosti že ob uvozu zavrnili nekaj pošiljk suhih fig, pistacij in arašidov. Februarja in marca letos je Mercator s polic umaknil suhe fige iz Turčije, podjetje PlanetBio pa je pozvalo k umiku ekološko pridelanih mareličnih jedrc. V začetku letošnjega leta je precej prahu dvignila prisotnost aflatoksina v mleku, kar je bila posledica okužene krme.