Vse najboljše, AKC Metelkova!

Avtonomna kulturna cona (AKC) Metelkova mesto znova praznuje rojstni dan. Tokrat devetnajstega. Zdaj, ko je že leto dni polnoletna, je mogoče trditi, da se ne bo pustila zapeljati svojemu nališpanemu sosedu, mestu muzejev, ki si skuša tu in tam prilastiti njeno ime. ’Metelkova’, kot na kratko pravimo objektom nekdanje vojašnice, ki je stala sredi Ljubljane, ima namreč dva dela. Severnega in južnega. Južni je tisti »ta nobel«, urejeni, prazni, kjer zdaj stojijo poštirkani muzeji. Severni je AKC Metelkova mesto, tisti stari, ljudski, avtonomni del, ki so ga idealisti zasedli septembra 1993 in živi še danes.

Zanimivo je, kako se v resničnosti včasih zgodi, da se nasprotji postavita drugo ob drugo. Včasih medsebojno merita moči, včasih dosežeta nekakšno sožitje, spet drugič se komajda prenašata, občasno pa se vedeta, kot da drugi ne obstaja. Za zdaj tak status quo vlada tudi med severom in jugom ’Metelkove’. To nikjer ni bolj na očeh kot v vizualni umetnosti. Na eni strani Metelkove stoji Muzej sodobne umetnosti, lepa funkcionalna belina po načrtu Groleger Arhitektov, na drugi majhni objekti, prenovljeni po načelu naredi-sam, vrveče pisarne, polne nenavadnežev, skulpture v javnem prostoru, majhna galerija, prenapolnjeni ateljeji s kreativci vseh vrst, življenjski preplet naključij, organizacije in dialoga.

Ta, drugi del Metelkove je zares Metelkova. To je prostor, »kjer so se (z)našli številni, predvsem vizualni, umetniki. O fenomenu Metelkove je bilo napisanega že veliko, bili so raziskave, zborniki, publikacije, nihče pa se še ni zares sistematično ukvarjal z njeno vizualno sceno. Morda zato, ker to ni spektakularna Metelkova, ampak pravzaprav njen skriti del. Žurerji in obiskovalci koncertov, ki v Mestu prevladujejo, praviloma niti ne vedo, da se nad klubi skrivajo številni ateljeji,« pravi Saša Nabergoj iz zavoda SCCA-Ljubljana.

In res, AKC Metelkova mesto ne živi le ob petkih zvečer, najpomembnejše stvari se godijo ob drugih urah in dnevih. Nekdo izdeluje zvočne kipe, ki stojijo pred Garažami, spet nekdo drug počisti pločevino in plastiko, ki sta se nabrali prejšnji večer, tretji načrtuje nove dogodke, četrti in peta med klepetom prideta do zamisli. Zato sta se ob tokratni obletnici AKC Metelkova mesto metelkovski zavod SCCA-Ljubljana in Galerija Alkatraz odločila, da je treba napisati likovno zgodovino žive Metelkove in s tem poskrbeti, da ne bo znova obveljala le ena zgodba. Zgodba močnejšega.

Zgodovino vizualne Metelkove bomo zares brali šele prihodnje leto, ob 20-letnici. Ob letošnjem rojstnem dnevu pa Saša Nabergoj iz SCCA-ja in Jadranka Plut, kustosinja Galerije Alkatraz, ki domuje med kluboma Gromka in Menza pri koritu, vizualno Metelkovo ponujata ’v živo’. Obeta se zanimiv ’safari’ po Metelkovi, kjer bo umetnost ljubeče spoznavala obiskovalce, obiskovalci pa, je upati, umetnost.

Že oktobra 2011 sta kustosinji s sodelavci začeli raziskovati zgodovino metelkovske vizualne scene in zdajšnjo vizualno produkcijo AKC Metelkova mesto. Obiskali so večino ateljejev, se pogovarjali z umetniki, raziskali umetniško produkcijo in njen kontekstualni (metelkovski) okvir. Izcimile so se tri razstave in ena je od četrtka na ogled v Alkatrazu, drugi dve pa vrata odpirata v petek v Projektni sobi SCCA-ja in v Bizzarnici pri Mariči.

Poleg tega se bo v času obletnice vodeno sprehajalo po Odprtih ateljejih, Urbanih likovnih projektih AKC Metelkova mesto in se na terasi Pešcev zajtrkovalo pri Županu. Starosti metelkovske umetniške scene Marku Kovačiču se bo mogoče pridružiti, ko bo na dvorišču pripravil videoprojekcijo, drugi očak, Neven Korda, pa bo spregovoril o umetniških, kulturnih in političnih ciljih svojega projekta Paralelni svetovi. Za konec bo sledila bitka, kjer se bodo umetniki in teoretiki pomerili v razpravi o vizualni sceni v AKC Metelkova mesto.

Gledali bomo vizualni mozaik, ki je Metelkova. Rojstnodnevno razpoloženih kamenčkov morda ne bomo znali sestaviti v celoto. Da nanjo ne bi čakali vse do naslednje obletnice, pa je Saša Nabergoj, ki z avtonomno cono diha že vse od zasedbe, za Mladino razkrila prve ugotovitve raziskave. Po pričakovanjih se je umetniška produkcija izkazala za precej raznoliko. »Veliko je tradicionalne likovne umetnosti, veliko pa tudi zelo sodobnih praks. Možnosti za produkcijo vplivajo na prakso vizualcev na Metelkovi, ki razvijajo specifične prijeme in simbolno ter materialno reciklirajo. Hkrati nekateri umetniki svojo vlogo v okviru Metelkove razumejo kot povezujočo. Govorimo lahko o obstoju skupnosti metelkovskih umetnikov,« pravi Nabergojeva. Med njimi prihaja do medgeneracijskega in izrazno raznolikega srečevanja in sodelovanja, vse to pa jim, kot je pokazala raziskava, omogoča prav prostor, v katerem delujejo.

Obletnica:
19 let AKC Metelkova mesto
Kaj: koncerti, razstave, delavnice ... in poseben program, posvečen vizualni umetnosti Metelkove
Kje: AKC Metelkova mesto, Ljubljana
Kdaj: od 6. do 10. septembra 2012