Barbarina izbira

Minister Vinko Gorenak bo na vladi za novo generalno direktorico direktorata za tožilstvo predlagal Gajo Štovičej. Izbira je logična. Štovičejeva je bila sodelavka pri predsedniški kampanji Barbare Brezigar, njena vodja za odnose z javnostmi, ko je bila pravosodna ministrica, in generalna sekretarka vrhovnega tožilstva, ko je bila generalna državna tožilka.

Izbira je bila pričakovana in se je napovedovala, vse odkar je Brezigarjeva odšla h Gorenaku za državno sekretarko. Govoric očitno ni resno vzel Matija Vidmar, ki je za v.d. generalnega direktorja direktorata še pred tem prišel na povabilo Gorenaka in njegovega drugega državnega sekretarja Roberta Marolta. Z obljubo, da bo kasneje tudi trajno prevzel vodenje direktorata. Posebna razpisna komisija, ki jo je vodil generalni sekretar vlade Božo Predalič, je kot primerno kandidatko za vodenje tega direktorata označila le Štovičejevo. Vidmarja pa ne. In sicer zato, ker je Vidmar od kandidature odstopil.

Pomenljiv pa je način, na katerega je podal svoj odstop. Tega je namreč podal na samem razgovoru, ki se je snemal. Članom komisije je pojasnil, da odstopa od kandidature, ker mu je po prijavi na razpis Barbara Brezigar osebno položila na srce, da bi v bodoče raje kot z njim, sodelovala z njegovo protikandidatko.

Vidmarjev odstop je gesta. Je upor. Lahko bi bil tiho. Lahko ne bi storil ničesar in pred komisijo odigral igro do konca, vlada pa bi izmed dveh primernih kandidatov za vodenje direktorata imenovala njegovo protikandidatko. A ni. Vidmar je bil kandidat z boljšimi referencami za vodenje urada, ki se ukvarja s tožilsko zakonodajo, morda celo eden izmed najprimernejših sploh. Preden je odšel na notranje ministrstvo, je na ministrstvu za pravosodje pod Šturmom in potem tudi pod Zalarjem vodil oddelek za organizacijsko zakonodajo.

Vidmar svojega ravnanja ni želel podrobneje komentirati, je pa potrdil, da do razgovora z njim kot kandidatom pred komisijo ni prišlo, saj je že takoj na začetku podal svojo izjavo, da odstopa od kandidature.

Vidmar pa tudi ni prvi, ki se je moral umakniti na željo Brezigarjeve. Šlo je za razpis za pomočnika nacionalnega predstavnika Slovenije v Eurojustu pred slabima dvema letoma, na katerega sta se prijavila državni tožilec Boštjan Lamešič in državna tožilka Špela Brezigar, Barbarina hči. Lamešič je takrat dobil „prijateljski nasvet“ z vrha tožilstva, naj prijavo umakne. Ker tega ni storil, mu je njegova nadrejena, vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva, odrekla soglasje h kandidaturi. V Haag pa je odšla Špela Brezigar.