Španija: Katalonija se s protesti bori za neodvisnost

Barcelona- Na glavnih ulicah prestolnice španske avtonomne pokrajine Katalonije se je v torek, 11.9., zbralo na tisoče protestnikov in počastilo spomin na 11. september 1714, dan, ko je vojska španskega kralja Filipa V. Burbonskega, ki se je boril za španski prestol v Vojni za prestolonaslednika, po štirinajst mesečnem obleganju zavzela mesto Barcelono. 

Tako je bila Katalonija s podpisom Dogovora v Utrechtu podvržena španskim zakonom in institucijam. Po večletnih prizadevanjih za neodvisnost je leta 1931 Francesc Maciá razglasil Rapubliko Katalonijo, ki se je nekaj dni kasneje preimenovala v Katalonsko vlado, vendar je bila avtonomija takoj zatrta s strani španskega parlamenta. V času diktature (1936-39) je bila Katalonija, poleg Baskije in Galicije, predmet močne represije v Francovem prizadevanju, da bi se le-ta popolnoma podredila španski družbi in kulturi- na vseh izobraževalnih ustanovah je bilo prepovedano učenje in uporaba katalonskega jezika. Po diktatorjevi smrti je sledil proces ponovnega pridobivanja izgubljenih svoboščin in leta 1978 je bila podpisana nova ustava, ki je Kataloniji dopustila avtonomijo. Dve leti kasneje je katalonski parlament potrdil pravico katalonskega naroda do samoodločbe in to je bilo obenem tudi leto začetka nasilja centralne španske vlade nad katalonskimi nacionalisti. Katalonija se je s koncem frankizma rešila prijema fašizma, vendar ne špansko-burbonske nadvlade, ki v svojih zaporih zadržuje katalonske politične zapornike, borce za neodvisnost.

»Katalonija, nova država Evrope« in »Svoboda Kataloniji« sta bila slogana, ki sta spremljala protestnike iz različnih krajev te avtonomne pokrajine, ki so ulice do zadnjega kotička napolnili z rumeno-rdečimi katalonskimi zastavami, ki so mirnemu shodu dale živahno in upanja polno noto. S svojo prisotnostjo so od španske vlade in Evropske unije zahtevali neodtujljivost kulturnih in političnih pravic.

Letošnji protest je organizirala Katalonska Nacionalna Skupščina (ANC), ustanovljena pred letom dni, kateri je uspelo na protest »pripeljati« tako podpornike odcepitve kot tudi politične voditelje, ki sicer niso pristaši neodvisnosti; predsednik katalonske vlade, Artur Mas, se shoda ni udeležil, saj naj bi mu to preprečevala institucija, vendar je protestnikom sporočil, da je »njihov krik tudi njegov« in dan pred praznikom se je z govorom zavezal suverenosti rekoč, »da se dan za dnem vse večje število Kataloncev pridružuje zavedanju, da nam mora biti, sedmim milijonom in pol Kataloncem, omogočeno svobodno odločanje o naši prihodnosti, tako kot ljudstvu in tudi naciji in vse to je močan razlog, ki vzbuja upanje«. Na strani centralne vlade v Madridu je prvi minister Mariano Rajoy podal jasen pogled na proteste in povedal, »da ta trenutek v Španiji ni čas za zmedo« in da v časih španske dolžniške krize ni prostora za »spore niti polemike«, temveč za »sodelovanje in vzajemno pomoč«. Tudi predsednica pokrajine Kastilija-Manča je izrazila svoje nasprotovanje proti shodu za osvoboditev rekoč, da krši določbe ustave. Po mnenju Josep Antoni Durana, generalnega sekretarja ene od najpomembnejših katalonskih nacionalističnih strank, CiU, je omenjena predsednica María Dolores de Cospedal s svojim nasprotovanjem spodbudila udeležbo večjega števila Kataloncev na protestih in še povedal, »da je današnji shod izraz želje po svobodi izražanja in podpora Kataloniji in ne nasprotuje nikomur in ničemur«.

Tako se je danes, na dan Diade, dneva neodvisnosti, močnim sončnim žarkom navkljub, poldrugi milijon Kataloncev zgrnilo na ulice v spomin na pogumno, krvavo in borbeno preteklost in v podporo besedam predsednika Artur Masa, »da ima Katalonija dovolj energije in lahko živi bolje kot sedaj, saj razpolaga z zadostnim številom lastnih proizvodov in naravnih bogastev. Kot nacija si lahko prizadevamo za več, saj kot družba to že počnemo«.

Vir: La Vanguardia