Intervju: Dr. Uta Ranke-Heinemann

Dr. Uta Ranke – Heinemann je res prva ženska profesorica teologije, prestopnica iz Protestantske v Katoliško cerkev. Ali prav zato z vsemi topovi strelja na papeža in Vatikan, mislim, ali je prav s tem namenom prestopila. Trdi, da krščanstvo uporablja rojstvo za krepitev svoje moči, celibat pa za koncentracijo premoženja. Ko smo bogoslovci prejemali tonzuro, nam je škof simbolično v obliki križa odstrigel lase, medtem pa smo z njim ponavljali besede: Dominus pars haereditatis meae et calicis mei, tu es, qui restitues haereditatem meam mihi, kar pomeni: Gospod je delež moje dediščine in mojega keliha, ti si, ki mi boš povrnil mojo dediščino. Torej po smislu to pomeni povrnil za vse tisto, za kar sem se odpovedal in mi po naravi pripada, pričakujem tvoje povračilo v nebesih.

Dalje so mnoge njene izjave zelo vprašljive, med drugim, da je kardinal Ratzinger, torej sedanji papež, v katekizmu napisal, da je bolje dajati svoje hčerke, da jih posilijo, kot pa dovoliti homoseksualne spolne odnose …, potem da so nekrščeni otroci hudičevi otroci, da edina bere Avguština, Alberta Magnusa in Tomaža Akvinskega. Morda še najbolj žgoča je njena izjava, da je Nova zaveza Svetega pisma knjiga pravljic, da so nekatera ključna mesta v Svetem pismu preuredili in jih prevedli tako, kot je ustrezalo cerkvi.

Človek se sprašuje, zakaj je sploh prestopila v katoliško cerkev, če obstaja 2000 let katoliškega sovraštva do žensk: ali potemtakem tudi sama sovraži ženske … Pristavljam, da cerkev ne sovraži žensk, le njeno gledanje nanje se je skozi zgodovino spreminjalo. Preseneča njena kategorična izjava, da je Biblija delo človeka ne Boga in da je Bog v treh osebah sad človeške domišljije, da je bil Jezus človek očitno samo človek. Trdimo, da si noben filozof ne bi mogel izmisliti Boga evangelija, to je enega Boga v treh osebah.

Trditev, da je edino pozitivno, kar je ostalo od krščanstva, upanje, da se bo po smrti srečala z ljubljenimi, ni nič drugega kot vera po okusu.

In kaj naj rečem za konec. Ob vsem spoštovanju do uredništva Mladine in njenih poglabljanj v tekoče zadeve popolnoma premišljeno izjavljam, da ji objava intervjuja s teologinjo Heinemannovo nažira sicer dober ugled.

Pa brez zamere in lep pozdrav.