Razglednice iz Ljubljane v podporo »komisiji resnice«

Pobuda za REKOM si prizadeva za ustanovitev meddržavne komisije, ki bi ugotovila usodo vseh žrtev spopadov in drugih množičnih kršitev človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991 - 2001 ter usodo še več kot 13.500 pogrešanih, ki jih še zmeraj iščejo. Komisija bi s svojim delom morala ugotoviti predvsem dejstva, tako da bi na ta način lahko preprečili različne manipulacije s številom žrtev, ki so bile zaradi podobnih nerazčiščenih vprašanj v precejšnji meri krive tudi za izbruh nedavnih spopadov na območju nekdanje Jugoslavije.

Naloga Komisije je, da naredi poimenski popis vseh civilnih žrtev, vojakov, policistov in drugih pripadnikov oboroženih sil in da ugotovi vsa pomembna dejstva o okoliščinah njihove smrti ter okoliščinah drugih hudih, množičnih kršitev človekovih pravic med letoma 1991 in 2001 - tudi množične kršitve pravic izbrisanim. V akciji in v projektu, ki ga podpira tudi Evropska komisija, so sodelovali tudi aktivisti Civilne Iniciative Izbrisanih Aktivistov (CIIA).

To pobudo so podprli tudi številni državljani Slovenije ter več kot 543.000 državljanov iz vseh držav regije. Javno jo je podprl tudi predsednik Slovenije Danilo Türk, pa tudi predsednik Črne gore Filip Vujanović, predsednik Hrvaške Ivo Josipović, predsednica Kosova Atifete Jahjaga in še nekateri drugi politiki. Namen pisanja razglednic je spomniti državnike na pomen ugotovitve nespornih dejstev o zločinih in kršitvah človekovih pravic in vlogo držav regije v procesih sprave.

Razglednice so lahko Ljubljančani predsednikom ali članom predsedstev Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Makedonije in Kosova pošiljali s stojnice, ki je bila postavljena na Prešernovem trgu. Na mizi s sedmimi „poštnimi“ predalčniki – za predsednika Slovenije, Srbije, Hrvaške, Črne gore, BiH, Makedonije in Kosova. Aktivisti so mimoidočim pojasnjevali bistvo pobude in razdeljevali biltene ter informacije o pobudi. Prireditev je istočasno potekala v vseh sedmih državah regije. Predalčniki so bili postavljeni na mizi, prekriti z zastavo Koalicije za REKOM, zastava REKOM pa je vihrala tudi tudi ob stojnici. Odzivi so bili različni: starejši slovenski izseljenec, ki živi v Kanadi, je dejal, da bi za izbrisane morala »plačati Peterle in Bavčar, ki sta naredila to svinjarijo,«, veliko državljanov pa se je tudi strinjalo, da res ni dovolj, da se izplačajo samo odškodnine, ne da bi se sploh vedelo, kdo je v resnici odgovoren za takšno množično kršitev človekovih pravic in so zato podprli ustanovitev regionalne komisije. Nekateri mimoidoči so po drugi strani komentirali, da so v vojnah žrtve »pač vedno bile« in da Slovenija »s temi državami nima več nič, ker so to sedaj ločene države«. Največ razglednic bo na koncu dobil slovenski predsednik, takoj za njim pa bosta zajeten kup razglednic dobila tudi srbski predsednik Nikolić in hrvaški predsednik Josipović. V akciji pisanja razglednic je bilo sicer na voljo po 100 razglednic za vsakega predsednika, predsednico ali člane predsedstva (v BiH).

V obdobju od maja leta 2006 do marca leta 2011 je Koalicija za REKOM organizirala 128 posvetovalnih sestankov o nalogah, ciljih in aktivnostih prihodnje regionalne komisije. V teh posvetih je sodelovalo okoli 6.500 predstavnikov civilne družbe in 65 pravnikov.

Na podlagi predloga sodelujočih v posvetovalnem procesu in na podlagi dobrih rešitev uspešnih komisij za resnico je delovna skupina za izdelavo modela REKOM naredila načrt predloga Statuta REKOM-a, o katerem je bilo doseženo soglasje in ki je bil sprejet na skupščini koalicije za REKOM, 26. marca leta 2011. Predlog statuta regionalne komisije je koalicija poslala vsem predsednikom držav na ozemlju nekdanje SFRJ in jih pozvala, da v interesu žrtev in prihodnjih generacij skupaj ustanovijo REKOM, ki lahko zagotovi javno priznanje in spoštovanje vseh žrtev. V Sloveniji je pobudi javno podprl predsednik Danilo Turk, drugih javnih odzivov vlade pa za sedaj še ni bilo, čeprav je črnogorski predsednik Vujanović vse predsednike v regiji – tudi slovenskega – v posebnem pismu že pozval, da države sprožijo postopke za proučitev pravnih možnosti za ustanovitev takšne komisije. V svetu je sicer delovalo že več kot 40 podobnih komisij, zadnja pa je komisija, ki pravkar raziskuje žrtve množičnih zločinov vojaške hunte v Braziliji.

Od 26. aprila do 30. junija leta 2011 je 450 prostovoljcev v 15 mestih Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Slovenije in Srbije zbiralo podpise državljanov za ustanovitev REKOM. Skupaj so dobili 543.870 podpisov podpore, kar predstavlja doslej največjo podporo neki civilnodružbeni iniciativi in prvo zbiranje državljanov post-jugoslovanskih držav okoli neke skupne iniciative. Največje presenečenje v kampanji je bila velika podpora državljanov v Banjaluki. Prostovoljci na Kosovu so v treh tednih zbrali 100.000 podpisov. V Srbiji je bilo zbranih 254.625, na Hrvaškem 19.874, v Črni gori 31.060, v Sloveniji 5.346, v Makedoniji pa 10.059 podpisov.

Projekt ima tudi mednarodno podporo. V resoluciji, sprejeti 19. januarja 2011, je Evropski parlament podprl Pobudo za REKOM kot proces ozaveščanja in sprave na celotnem Zahodnem Balkanu in pozval vlade nekdanje Jugoslavije, da podprejo to civilno iniciativo. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je 26. januarja leta 2011 sprejela resolucijo, s katero je bila posebej poudarjena podpora Pobudi REKOM, ki se zavzema za javno priznanje in spoštovanje vseh žrtev. Evropska komisija je oktobra leta 2011 v poročilu o napredku Srbije glede evropskih integracij ocenila, da imajo „pobude navadnih organizacij in civilne družbe, kot je REKOM, pomembno vlogo v krepitvi sprave med državljani v regiji.« Tudi urad glavnega sekretarja OZN za človekove pravice je 15. novembra leta 2011 dal nedvoumno podporo visokega komisarja za človekove pravice Pobudi za ustanovitev REKOM.