Pisatelj je podgana v lastnem labirintu! Ko pride do kake ovire, se lahko odloči, da jo bo obšel ali preskočil, celo ignoriral. Prevajalec pa te izbire nima.

Naš sogovornik je sicer marsikaj - od pisatelja preko maratonca do čedalje vplivnejšega samo-izobraženega psihoterapevta. A sam sumim, da bo na slovenski družbi najgloblji pečat pustil kot prevajalec. Pozorna publika kar ne more dovolj prehvaliti njegove dosledne inventivnosti - pa najsi gre za prevod fantazijskih meandrov J. R. R. Tolkiena ali pak za taki literarni veledeli kot sta Bledi ogenj Vladimirja Nabokova in Goldingovi Dediči.

Ena na ena je Branko vesel, resnicoljuben in neskončno iskriv posameznik. Ko se je kot zaležan in zatravmiran tridesetletnik odrekel alkohola, je mislil, da se ne bo v življenju nikoli več nasmehnil. Danes, pravi, je neprestano high, ne da bi mu bilo treba spiti eno samo kapljico. Edini problem so za spraševalca in kasneje zapisovalca njegove nenehne digresije. Tudi če ga sprašuješ o recimo njegovem lanskem demonstrativnem izstopu iz Društva slovenskih pisateljev, ni prav nobene garancije, da ne boš v odgovor dobil zelo podrobne antropološke analize kulture tulcev za penise na Novi Gvineji. „Ampak pravi dragulji,“ pravi Branko, „so v vsakem dobrem intervjuju prav ti skoki vstran - tako podobni spominom, ki se človeku utrinjajo pred večernim spanjem ...“

Intervju