Šport / Igralci med igralci
Simuliranje: del igre ali njeno zanikanje?

Napadalec angleških prvakov Manchester City Carlos Tevez trpeče pada v kazenskem prostoru. Sodnik mu je dosodil rumeni karton zaradi simuliranja.
© Profimedia
Vsak, ki je več kot enkrat gledal nogometno tekmo, je že videl to dogajanje: igralec ob domnevnem prekršku glasno zakriči in trpeče spači obraz. Med padanjem vrže roke v zrak in usloči hrbet, ko doseže tla, se nekajkrat zakotali. Ko se ustavi, se v domnevno hudih bolečinah močno zvije nazaj, nato pa se po možnosti še prime za del telesa, ki je prvi pri roki, in se srce parajoče ziblje v mukah, zraven pa na skrivaj gleda, ali je sodnik to opazil. Če je, potem počaka na morebitno kazen, ki doleti njegovega »rablja«, nato pa se mora glede na trenutni izid in preostali igralni čas odločiti, ali se bo hitro pobral in šepal, dokler mu kdo ne poda žoge, ali pa se bo pustil odnesti z igrišča in se nato poskušal čim prej vrniti v igro.