Hrvaški škofje zaskrbljeni zaradi državnih meja

Hrvaška škofovska konferenca Pravičnost in mir (Iustitia et pax) je izrazila zaskrbljenost zaradi potez hrvaških oblasti pri reševanju sporov o meji s sosednjimi državami. Med drugim je ocenila, da Hrvaška še ni uresničila svoje suverenosti na Trdinovem vrhu kljub "nedvomni pripadnosti" omenjenega območja Hrvaški. "V Savudrijski vali (Piranskem zalivu) začasno stanje spoštuje sredinsko pravilo," navajajo škofje.

Kot spominjajo, je Hrvaška za rešitev spora o meji s Slovenijo sprejela mednarodno arbitražo, ki "ne bo odločala zgolj na podlagi mednarodnega prava". Obenem so se na novinarski konferenci na sedežu škofovske konference v Zagrebu sklicevali na teritorialni status quo in ugotovitve Badinterjeve komisije o nedotakljivosti meja nekdanjih jugoslovanskih republik.

Ko gre za razmejitev na morju, pa so izpostavili, da to zelo jasno ureja "biblija pomorskega prava" - listina ZN o pravu morja iz leta 1982, ki jo je ratificiralo 161 držav, med njimi tudi bivša Jugoslavija. Poleg Trdinovega vrha in Piranskega zaliva omenjajo tudi nevarnost, da bi Hrvaška ostala brez svojega ozemlja pri urejanju meje z BiH v Malostonskem zalivu, s Črno goro v Boki Kotorski ter s Srbijo ob Donavi.

Hrvaška še danes uresničila nedvomne pravice do ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja, ki jih ima vsaka država, kar zbuja zaskrbljenost pri hrvaških državljanih za pravičnost in mir v tem delu Evrope, so še zapisali hrvaški škofje v današnji izjavi. Omenjajo, da je Hrvaška po drugi svetovni vojni po spornih odločitvah nekdanje jugoslovanske vlade ostala brez velikega dela ozemlja v vzhodnem Sremu in na skrajnem jugu države, vključno z Boko Kotorsko.

Hrvaški škofi so do leta 2004 na sodišču zahtevali tudi vrnitev gradu Mokrice, a so primer izgubili na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Trdili so, da so nekdanje jugoslovanske oblasti namenoma pustili Mokrice Sloveniji, ko so določili mejo med takratnima federativnima republikama Hrvaško in Slovenijo. Iustitia et pax je poudarila še, da "z ozemljem ni trgovine" in opozorila hrvaške oblasti, da se nobena vlada niti predsednik države nimajo pravice odpovedati celinskemu ali morskemu območju svoje države. (STA, mm)