Slovenci po prižiganju sveč v vrhu EU

V Sloveniji vsako leto prižgemo veliko nagrobnih sveč, po zadnjih podatkih med 6000 in 7000 tonami. Skupaj z Avstrijci in Poljaki tako sodimo v sam vrh EU. Z akcijo Ali bi lahko prižgali svečo manj? okoljsko ministrstvo tudi v teh dneh poziva k razmisleku o nastajanju odpadkov.

Samo lani smo v Sloveniji zbrali več kot 2,5 tone odpadkov, ki so ostali za izgorelimi nagrobnimi svečami. Prednostna naloga celotne Evrope pri ravnanju z odpadki je preprečevanje njihovega nastajanja. Na drugem mestu je priprava odpadkov za ponovno uporabo, sledi recikliranje ter druga predelava, npr. energetska predelava, in šele na zadnjem mestu je odlaganje.

V Interserohu poudarjajo, da v Sloveniji porabimo približno 23 milijonov nagrobnih sveč oziroma 12 sveč na prebivalca. Odpadne nagrobne sveče v Sloveniji tako predstavljajo okoli tri odstotke vseh komunalnih odpadkov. Že pred leti je bil zaznan okoljski problem zaradi (ne)ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, saj so se v preteklosti večinoma odlagale. Poleg tega, da odlaganje odpadkov pomeni trajno izgubo virov, imajo odlagališča velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in ozračje. Obseg negativnega vpliva na okolje ter vrsta in trajanje emisij so odvisni od lastnosti in sestave odloženih odpadkov, tehnične opremljenosti odlagališč in lokacije odlagališča.

Da bi zagotovili njihovo ločeno zbiranje ter preusmeritev od odlaganja v recikliranje in druge načine predelave je vlada leta 2008 sprejela uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Zagotavljanje recikliranja odpadnih materialov iz nagrobnih sveč namreč prispeva k ohranjanju naravnih virov in preprečevanju emisij v okolje zaradi nevarnih snovi, ki nastajajo pri razpadanju ali sežiganju PVC, ki je (vsaj v Sloveniji) najbolj uporabljan material za izdelavo ohišij nagrobnih sveč.

Lani je bilo danih na trg približno 6,3 tone nagrobnih sveč. Po podatkih Agencije RS za okolje smo zbrali 2700 ton odpadkov izgorelih nagrobnih sveč, ki so bili predobdelani po postopkih, v katerih se izločijo odpadne elektronske nagrobne sveče, odpadki, ki niso odpadne nagrobne sveče, in ostalo. Reciklirali pa smo 1000 ton odpadkov izgorelih nagrobnih sveč.

Podatki kažejo, da je zbranih odpadnih nagrobnih sveč več, kot je uradno danih v promet na slovenskem trgu, opozarjajo v Interserohu.

V Interserohu kot nosilcu sheme za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami pričakujejo, da bo ministrstvo pripravilo ustrezno dopolnitev zakonodaje in drugih regulatornih vzvodov. Zavzemajo se, da se določijo obveznosti nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami z ozirom na stopnjo zbiranja.

Ob tem želijo, da se vzpostavi mehanizem za usklajevanje podatkov o količini nagrobnih sveč, danih na trg v Sloveniji, specificirano po posameznemu zavezancu med ministrstvom in družbami. Pričakujejo, da se vzpostavijo mehanizmi za nadzor in sankcioniranje neustreznega zbiranja, skladiščenja in predelave odpadnih nagrobnih sveč ter da se ovrednoti celoten sistem zbiranja in predelave prejšnjih let.

Kljub temu, da je recikliranje eden od zaželenih načinov ravnanja z odpadki, je v skladu z direktivo o odpadkih glavna prioriteta EU, torej tudi Slovenije, preprečevanje nastajanja odpadkov, potem sledi priprava odpadkov za ponovno uporabo, pa recikliranje in drugi postopki predelave odpadkov (npr. energetska predelava), odlaganje odpadkov pa je najmanj zaželeno ravnanje z odpadki.

Poglavitni cilj vsake politike ravnanja z odpadki je zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in okolje. Vzporedno s tem gredo prizadevanja za zmanjšanje uporabe virov in osveščanja, da je na lestvici ravnanja z odpadki na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov. To pa zahteva spremembe v razmišljanju in navadah, saj pri kupovanju izdelkov običajno potrošniki ne pomislimo koliko tega nakupa bo končalo med odpadki. Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati, poudarjajo na ministrstvu.

Premik od potrošniško naravnane k trajnostni družbi je mogoč le postopoma, saj je najbolj učinkovit način za zmanjševanje količine odpadkov spreminjanje naših navad.

"Pomembno je, da ob svojih nakupih in drugih dejavnostih pomislimo tudi na to, koliko odpadkov bomo s tem naredili. Pri nakupu pazimo na rok uporabe, izbiramo izdelke za večkratno uporabo ali z dolgo življenjsko dobo, brez nepotrebne ali s povratno embalažo, ne kupujmo vsakič novih modelov, ampak premislimo o uporabni vrednosti izdelkov, ki jih že imamo doma, in podobno," še poudarjajo na ministrstvu. (STA, mh)