Šušteršič proti Šusteršiču

Minister za finance Janez Šušteršič se v ogledalu ne prepozna več. Pred tremi leti je v Dnevnikovem Objektivu s kolegom Primožem Dolencem oporekal ustanovitvi slabe banke. Danes jo podpira in zagovarja. Ekonomista sta takrat v članku zapisala, da bi bil »državni odkup terjatev od poslovnih bank neupravičeno darilo lastnikom in menedžerjem, ki so banke pripeljali v današnjo situacijo«. Z družbo za odkup terjatev bank, našo slabo banko, zdaj minister počne prav to. Država, ki bo stoodstotna lastnica te družbe, s prevzemom terjatev v zameno ne bo pridobila primernega lastniškega deleža v bankah. Država neupravičeno podarja, breme neuspeha pa prenaša nase. In to čeprav vloženih sredstev morda nikoli ne bo dobila nazaj.

Tudi o tem je Šušteršič že razglabljal in nasprotoval temu, da se banke sanirajo in nato prodajo ter se tako povrnejo stroški sanacije. S predlogi v t. i. zakonu o slabi banki pa naj bi dosegli ravno to. Z odkupom terjatev bomo banke sanirali – kot pravijo na ministrstvu, se bo s tem izboljšala njihova bonitetna ocena. Nato je predvidena prodaja državnih deležev v njih. S prodajo terjatev in lastniških deležev pa bi država pokrila stroške sanacijskih ukrepov.

Šušteršič je torej predlagal natančno to, o čemer je nekoč dvomil. Leta 2009 ni verjel, da bi lahko država s tem manevrom dosegla neto pozitivni učinek. Zaradi še bolj negotovih gospodarskih razmer od takratnih je tveganje sicer še večje kot v času nastanka članka. Slabi banki je nasprotoval tudi zato, ker bi državni odkup terjatev dodatno spodbudil moralni hazard med bankami in posojilojemalci. To ga zdaj ne skrbi več.

Očitno danes, ko je na oblasti, razmišlja drugače, kot je razmišljal nekoč. Bo Šušteršič spet nasprotoval Šusteršiču, če bo prisiljen oditi s položaja ministra za finance?