Jure Trampuš

 |  Politika

Pahorjeva rast, Türkov padec

Kaj kažejo trendi?

© Ninamedia: 26, 27, 29, 30. oktober ter 2., 3. 4., 5. in 6. novembra, n= 900 (posamična volilna napoved n=300; dnevno se opravi po 100 anket)

Tudi po šesti meritvi volilnega razpoloženja Danilo Türk ne more biti najbolj zadovoljen. Merjenje Ninamedie je sicer pokazalo, da se je trend padanja podpore Danilu Türku za zdaj ustavil, v enem dnevu je pridobil eno odstotno točko, vendar je hkrati pridobil tudi njegov tekmec Borut Pahor. Sicer manj, a Pahorjev trend počasne rasti traja že pet dni, Türk pa svojega rezultata še ni dvigni na oktobrski nivo.

© Ninamedia: 26, 27, 29, 30. oktober ter 2., 3. 4., 5. in 6. novembra, n= 900 (posamična volilna napoved n=300; dnevno se opravi po 100 anket)

Če se bo jutrišnja raziskava pokazala vnovičen padec podpore Danilu Türku, ne pa recimo ponovne rasti, kot se je zgodilo danes, bo lahko na nedeljskih volitvah razlika med Türkom in Pahorjem relativno majhna, če se celo ne bo zgodilo še kakšno večje presenečenje. A tu gre vseeno za statistične napovedi, ki ne morejo predvidevati dogajanja v naslednjih dneh, uspešnih in neuspešnih televizijskih nastopov, uspešnih ali neuspešnih pogajanj okoli referenduma, uspešnih ali neuspešnih afer, ki se spletajo predvsem okoli aktualnega predsednika. Kljub domnevno bleščečim televizijskim nastopom Borut Pahor od začetka merjenja vseeno ni pridobil več kot samo eno odstotno točko podpore.

© Ninamedia: 26, 27, 29, 30. oktober ter 2., 3. 4., 5. in 6. novembra, n= 900 (posamična volilna napoved n=300; dnevno se opravi po 100 anket)

Podpora Milana Zvera očitno zasidrana okoli 20 ali največ 25 odstotkov. Na volitvah se skoraj gotovo ne bo uvrstil v naslednji krog. Še vedno je sicer neodločena dobra četrtina volilnega telesa.

Naslednjo napoved bomo objavili v sredo.

Kaj je tracking poll?

V čem je skrivnost tracking polla? V nasprotju z drugimi anketami se tracinkg poll izvaja kontinuirano, vsak dan na novem vzorcu. Prve in druge meritve sploh ne objavimo, temveč počakamo, da imamo skupaj tri meritve. Iz treh meritev naredimo presek zaporednih dni in to je prvi rezultat meritve. Nato vsak dan odvzamemo rezultat prvega dne in dodamo rezultat nove meritve. S tem pa dobimo tudi gibanje glasov in časovno vrsto, ki sproti zaznava premike znotraj volilnega telesa. Vidimo, ali se povečuje število neopredeljenih, vidimo, ali je kakšen kandidat začel napredovati ali nazadovati. In nenazadnje: vidimo tudi, kakšne so koncentracije glasov glede na izkazano udeležbo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.