Tožilske sence

Zgodba o primernosti Blanke Žgajnar, ene najtesnejših zaupnic Barbare Brezigar, za delo v elitni skupini tožilcev, se vleče od pomladi. Žgajnarjeva pravi, da ima težave zaradi nekorektnosti novega vodje specializiranega tožilstva Harija Furlana. Čeprav je, nasprotno, v nemilosti šefov zaradi svojega nekorektnega odnosa do sodelavcev.

Blanka Žgajnar je tista tožilka, ki vodi pregon zoper domnevne člane narkokartela v zadevi Balkanski bojevnik, v kateri je sodnik izločil večino v tujini pridobljenih dokazov, češ da sta policija in tožilstvo zavajala sodišče glede pravne dopustnosti dokazov. Je članica in nekdanja vodja specializiranega državnega tožilstva za pregon najhujših oblik kriminala v obdobju, za katero je bil pred časom odrejen notranji nadzor. Ta po podatkih vrhovnega državnega tožilstva še ni končan, zato o njem ne dajejo izjav.

Se je pa o njem v intervjuju za časnik Reporter izrekla Žgajnarjeva. In sicer, da nadzor njenega dela ni pokazal kršitev, pač pa da je delala strokovno in da je Furlan k njeni prijavi za ponovno imenovanje v elitno skupino tožilcev kljub temu podal negativno mnenje, ker po njegovem nima »ustreznega odnosa do specializiranega tožilstva in do sodelavcev«.

Vsa zgodba se je začela, ko se je za vodenje specializiranega tožilstva poleg Žgajnarjeve prijavil nekdanji član posebne tožilske skupine in vodja Nacionalnega preiskovalnega urada Harij Furlan. Žgajnarjeva je od svojih dotedanjih podrejenih, torej članov specializiranega tožilstva, zahtevala, da podpišejo izjavo o nasprotovanju Furlanovemu imenovanju, pri tem jo je podprla SDS. A s tem ni bila uspešna, Furlan je bil imenovan in po pregledu položaja je generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja obvestil o neenakomerni obremenitvi tožilcev, ki ogroža normalno delovanje tožilstva.

Fišer je nato odredil notranji nadzor, ki uradno še ni končan. Po naših podatkih nadzor ni potrdil dobrega vodenja specializiranega tožilstva, kot trdi Žgajnarjeva, a ta za svoje delo vseeno ni dobila negativne ocene. Glede načina dodeljevanja spisov, ki je bil glavni razlog za zaostanke, je dobila celo pozitivno oceno. Poročilo je izdelala tožilka Slavica Pureber, še ena izmed tožilk iz zaupnega kroga Brezigarjeve.

A Furlan je kljub temu podal negativno mnenje k ponovnemu imenovanju Žgajnarjeve na to tožilstvo. V njem je zapisal, da za to delovno mesto ni primerna zaradi nekorektnega odnosa do drugih članov tožilstva, predvsem do vseh tistih, ki niso želeli sodelovati pri rušenju Furlana.

Svojih odločitev ni želel komentirati. Pravi, da za njimi še vedno stoji in da kot oseba, odgovorna za delo specializiranega tožilstva, sploh ni mogel ravnati drugače. Po njegovem je »specializirano državno tožilstvo ustanovljeno zaradi pregona storilcev najhujših oblik kriminala, ne pa da se že devet mesecev ukvarjamo z Blanko Žgajnar«.