Kritika / Robb Wolf: Paleorecept

+ + + +

Način prehranjevanja in gibanja ljudi kamene dobe kot izziv človeku sodobnosti.

Zakaj sploh spreminjati navade? Ameriški biokemik Wolf izhaja iz preproste izkušnje. Kdaj obsedi, da opazuje mimoidoče in jih presoja po njihovi čilosti. A le redkokdaj uzre koga, ki je videti čil in poskočen. Od tod se obrne k rešitvam, ki jih najde v dobi nabiralništva in lova. Knjiga ni šarlatanska, saj je utemeljena na antropologiji, nutricionistiki, genetiki, imunologiji in biokemiji.

Če odmislimo znanstveno argumentacijo, avtor ponuja predvsem vrsto nasvetov za gibanje in prehranjevanje. Bo torej iz bralca napravil človeka pradavnine? Nikakor, izhaja iz dveh paleoprincipov: veliko najraznovrstnejšega gibanja in obroki večinoma iz mesa in zelenjave.

Kot ilustrativni ideal tako postavi telo deseterobojca, a kot pragmatik ponudi najrazličnejši set aktivnosti: od teka, poskokov, telovadbe, vaj z utežmi, raztezanja, plavanja pa do hoje po stopnicah, prenašanja bremen in dela na vrtu. Skratka, himna delu in športu. Vendar pa ne v smislu fanatizma, marveč igrivosti, s katero vrednoto aktivnosti postavlja pred ležerno lenobnost. Danes mrgoli krivih prerokov, ki ponujajo malhe receptov za drugačno življenje. Je Wolfu torej verjeti? Avtor ponuja merilo zdravega razuma: najboljši odgovor je empirija. Ne reklama ali umetnost prepričevanja, človek naj na samem sebi preprosto preizkusi predlagane smernice. Njegovo počutje bo potem kriterij, ali naj se drži paleoreceptov ali ne. Delo implicira naravno pravico, da smo čili in zdravi. A rešitve ne išče v zunanjem svetu v obliki čudežnih preparatov, poživil, zdravil in terapij, temveč v samem sebi. Tu pa prehaja v ekozofsko čtivo, saj poleg hrane in gibanja meri še na gojenje družabnosti. Intrigantna knjiga, tudi besedno igriva, ki pa ji umanjka nekaj esejističnega duha.